Če bi iskali en sam pojem, ki bi najbolje povzel sodobni čas, bi se pri marsikom izbor končal pri besedi »spremembe«. Prav ta beseda je umeščena tudi v podnaslov knjižnega intervjuja, v katerem ste se dialoško oplajala spraševalec, italijanski novinar Thomas Leoncini (bralci Družininih knjig ga že poznajo kot spraševalca v knjižnem pogovoru s papežem Frančiškom Bog je mlad) in vprašanec, eden najbolj znanih sociologov 20. stoletja Zygmunt Bauman.

In kaj je k skupnemu projektu pripeljalo mladeniča (Leoncini je rojen leta 1985) in starosto evropskih intelektualcev (Bauman je umrl prav v času intervjujskega dopisovanja januarja 2017 v 92. letu starosti)? Premislek o mladih našega časa kot tisti skupini, ki so ji spremembe (včasih dobesedno) pisane na kožo, zaradi česar ji lahko damo oznako »tekoča generacija«. Te spremembe se seveda kažejo na več ravneh, ki sta jih sogovornika v knjižici strnila na treh področjih: spremembe na koži (tetovaže, plastična kirurgija, hipsterji), spremembe v nasilnosti (razmah in nove oblike nasilništva med mladimi) ter spremembe v spolnosti in ljubezni (ki se kažejo kot razpad tabujev v dobi spletne trgovine s čustvi).



V prevodu Vasja Bratine je knjižica izšla v založniškem programu Družine in bila v soboto, 24. novembra, na knjižnem sejmu povod za iskrivo razpravo, h kateri je v debatno kavarno Cankarjevega doma sodelavec Družininega knjižnega programa David Ahačič povabil pisca spremne besede filozofa in sociologa dr. Bojana Žalca. Raziskovalec na ljubljanski Teološki fakulteti, eden najboljših slovenskih poznavalcev Baumanovega opusa, je zbranim strnjeno predstavil življenjsko pot, ki je misleca judovskega rodu od rodne Poljske preko Sovjetske zveze vodila do Velike Britanije, pa tudi ključne mislece, ki so zaznamovali njegovo misel (npr. Emmanuel Levinas, Hannah Arendt, Theodor Adorno, Georg Simmel, seveda tudi Karl Marx …).

Zlasti pa je Žalec opozoril na nekatere vsebinske poudarke »Tekoče generacije«, ki ponujajo vpogled v značilnosti današnje mladine, zaznamovane s fleksibilnostjo (ponazarja jo denimo statistični podatek, da povprečna projektna zaposlitev v Silicijevi dolini traja osem mesecev), menjavanjem identitet (Bauman govori o t. i. garderobnih identitetah), nestalnostjo (tudi v medosebnih odnosih), egomanično individualizacijo življenja v virtualnem svetu (kar uničuje skupnostno sfero, sfero političnega) … Zaradi spoznanj na teh področjih bi po Žalčevem prepričanju knjižico morali prebrati vsaj vsi učitelji – ne zaradi kakšnih (do)končnih odgovorov, ker jih v njej pač ni, temveč zaradi osvetlitve bistvenih vprašanj.



In kaj imajo z vsem tem opraviti štrleča ušesa iz naslova tega prispevka? Eno izmed ideoloških gesel porabniške družbe, ki služi rekrutiranju novih (tj. mladih) porabnikov, se glasi: Kar je možno izvesti, izvedi, sicer boš izpadel zagovednež, kmetavz. Tovrstna logika ne postaja le nova normalnost, temveč celo nova moralnost. Povedano s karikirano Žalčevo opazko: Če imaš štrleča ušesa, si jih tako rekoč dolžan popraviti pri plastičnem kirurgu, ne pa da trošiš denar za takšne obrobnosti, kot so denimo zbrana dela Daneta Zajca.

A tudi ta ugotovitev nikakor ne želi izzveneti kot kakršno koli obsojanje, temveč v takem ravnanju prepoznava krik sodobnega (mladega) človeka, ki se je zaradi okoliščin, v katerih živi, odpovedal vertikali (tj. presežnemu) in svoj tekoči jaz razlil po horizontali. Pravšnji odgovor na ta položaj pa mora biti ustvarjalno, mladim primerno novo ubesedenje, nova interpretacija mitov, verskih vsebin, ki odpirajo drugačna obzorja. Po tej poti denimo stopa Jordan Peterson, če omenimo še enega avtorja iz Družininega knjižnega programa.

Foto: Bogomir Štefanič


Več v videoposnetkih:

1. del



2.del



3. del