Vlaknine so v kemijskem smislu ogljikovi hidrati. Poznamo enostavne in sestavljene ogljikove hidrate. Med sestavljenimi, ki jim pravimo tudi polisaharidi, je najbolj razširjen škrob. Tega zmore naš organizem v celoti razgraditi na manjše enote in je vir energije za nas, medtem ko celuloze in še nekaterih drugih polisaharidov ne zmore. Škrob najdemo v sredici žitnih zrn, iz katerih dobimo moko. Škrob je tudi v rižu, krompirju, medtem ko je celuloza pretežno zastopana v ovojnicah žit, pa tudi v lupinah zelenjave. Če nekoliko zapletem, v lupini zelenjave in stročnic je pretežno topna vlaknina, medtem ko je v lupinah žitnih zrn netopna.

Od škroba dobimo energijo. Manjše enote polisaharidov so pravzaprav glukoza, ki je energijsko bogata molekula. Vlaknin telo ne razgradi na manjše enote, zato od žitnih ovojnic ni energije za nas. Nimamo encimov, ki bi te velike molekule razbili na manjše in bi se pri tem energija iz vezi sprostila za naše celice. Na našo srečo pa mikroorganizmi...