Bolezen se sicer pojavlja v tropskih gozdnatih predelih v Centralni in Zahodni Afriki, v zadnjih tednih pa se širi tudi po Evropi in Severni Ameriki. Virus so potrdili že v vsaj 12 državah, potrjenih je več kot 80 primerov, navaja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Okužbe so bile potrjene v devetih evropskih državah, med drugim tudi v sosednji Avstriji.

Prvi primer so potrdili tudi v Sloveniji, in sicer pri moškem, ki se je vrnil s Kanarskih otokov, je povedal predstojnik centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel. »Zadeva ni preambula nove epidemije, ampak gre za posamične primere, ki jih obvladujemo,« je dejal v izjavi za medije. Poudaril je, da je bolezen epidemiološko lažje obvladljiva kot covid-19 in gre za že znano bolezen.

Bolezen opičjih koz je tako bistveno manj prenosljiva kot covid-19, poleg tega je oseba kužna šele po pojavu simptomov, pa je pojasnila predstojnica ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc. 

Kako se prenaša

Virus opičjih koz se na ljudi lahko prenese ob stiku z okuženo živaljo ali okuženim človekom. Prenos pa je mogoč tudi prek telesnih tekočin, ki vsebujejo virus, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Prenos med ljudmi je tako lahko tudi kapljičen prek telesnega stika.

Kot navajajo na NIJZ, v skupkih primerov, ki se trenutno pojavljajo v nekaterih evropskih državah, »ne gre za uvožene primere, kar je nenavadno, pač pa največkrat za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi.«

Klinični potek bolezni

Prvi znaki bolezni so:

• povišana telesna temperatura,
• glavobol,
• bolečine v mišicah,
• otekle bezgavke,
• mrzlica,
• izčrpanost in
• izpuščaj.

Izpuščaj se pogosto najprej pojavi na obrazu in se nato razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Izpuščaj je podoben noricam ali sifilisu – gre skozi različne faze, na koncu nastane krasta, ki odpade. »Zapletov ni pričakovati, razen če bi prišlo do dodatne okužbe z bakterijami in bi se kožne spremembe zagnojile,« je dejala Lejko Zapančeva. 

Inkubacijska doba bolezni je običajno od šest do 16 dni, lahko traja tudi do 21 dni. Kužnost poneha, ko odpade krasta.

Smrtnost v primeru okužbe z virusom, ki se pojavlja po Evropi, je 3,6 odstotna. Višja je pri otrocih in mlajših odraslih. Pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom bolezen lahko poteka težje. Sicer večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih.

Kdo je najbolj ogrožen

»Tveganje za splošno prebivalstvo je ocenjeno za nizko. Večje je tveganja za osebe, ki imajo več tesnih stikov,« je dejal Fafangel in pojasnil, da do prenosa prihaja ob tesnem stiku, in sicer sicer ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega, na primer posteljnino. 

Prav tako lahko pride do okužbe z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično, če ima oseba znake respiratorne okužbe. Tudi v primeru takšnega prenosa mora biti stik tesen in trajati mora nekaj časa, zato ni bojazni, da bi se bolezen hitro prenašala.

Trenutno imajo največ tveganja za okužbo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi ter osebe, ki imajo spolne osebe s priložnostnimi partnerji in osebe, ki imajo več spolnih partnerjev.

V primeru pojava značilnih simptomov (predvsem izpuščajev na spolovilih) okužbe z virusom opičjih koz se posvetujte z zdravnikom.

Učinkovitost cepiva proti črnim kozam

Virus se med ljudmi ne širi zlahka, zato naj bi bilo tveganje za širšo javnost majhno. Posebnega cepiva proti opičjim kozam ni. Ker pa je virus podoben virusu črnih koz, cepljenje proti črnim kozam zagotavlja 85-odstotno zaščito, navaja BBC.

Opičje koze so endemične v 11 afriških državah. Če pride do prenosa virusa opičjih koz na živali, lahko ta bolezen postane endemična tudi v Evropi, so danes sporočili iz Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC). Iz Svetovne zdravstvene organizacije pa sporočajo, da se prenose okužb v državah, kjer ta bolezen ni endemična, lahko ustavi, pa poroča STA.