O tem smo se pogovarjali s psihoterapevtko dr. Katarino Kompan Erzar, izredno profesorico za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti in predavateljico na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda ter Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Pospešeno zorenje možganov

Z nevrološkega vidika obdobje mladostništva okvirno traja med 12. in 24. letom, ko se v mladostnikovih možganih dogaja veliko prestrukturiranje in preoblikovanje. Kot pravi sogovornica, gre za t. i. drugo kritično obdobje zorenja možganov, v katerem številne v otroštvu vzpostavljene povezave odmrejo, tiste, ki jih posameznik uporablja in krepi, pa se utrdijo in postanejo hitrejše. 

Možgani v obdobju mladostništva iz relativno kaotične strukture postanejo hitra, učinkovita in optimalno izoblikovana nevronska mreža za procesiranje dražljajev zunanjega sveta. Možgani se oblikujejo kot orodje, ki se bo najhitreje in najbolj učinkovito prilagajalo okolju in se nanj odzivalo. (Katarina Kompan Erzar)

Prav v obdobju mladostništva lahko posameznik največ naredi za svoje možgane, ki sicer ostajajo plastični celo življenje. »Človekov razvoj ni nikoli dokončan. Dobro je vedeti, da gre pri tem preoblikovanju za edinstveno razvojno okno, ki je ključnega pomena za celotno nadaljnje delovanje.«

Pomembna prisotnost odraslih

Mladostnikovi možgani še nimajo razvitih najvišjih zahtevnih miselnih in regulativnih možganskih struktur prefrontalnega režnja, ampak jih vzpostavljajo ob in s pomočjo odraslih in njihovih izkušenj. Za to obdobje je posebej značilen občutljiv čustveni del možganov in rast prefrontalnega korteksa, kjer se oblikujejo strukture za regulacijo in integracijo čustvenih procesov.

»Medtem ko imamo odrasli že razvito neko strukturo delovanja oz. strukturo možganov, ki jo precej težko spreminjamo, mladostnik zdaj prvič to strukturo vzpostavlja. Krivično je od mladostnika pričakovati, da se bo oblikoval sam od sebe, samo s tem, da bomo pritiskali nanj in od njega zahtevali odraslo vedenje, lahko pa z gotovostjo trdimo, da bodo ob varnem in naklonjenem odraslem lahko izoblikovali optimalne sposobnosti za zrelo odločanje in sprejemanje odgovornosti ter mnoge druge sposobnosti odraslega življenja.«

Dr. Katarina Kompan Erzar. FOTO: Vid Ponikvar.

Sogovornici se po eni strani zdi dobro, da se mladostništvo izpostavlja kot obdobje, ki ima dodaten potencial, po drugi strani pa je zelo žaljivo in ponižujoče govoriti o mladostnikih zgolj kot o »pubertetnikih«. 

»V temeljih se človek v obdobju odraščanja ne spremeni, ampak se samo hitreje zaveda in dostopa do svoje notranjosti. Ta proces je zelo tenkočuten in zelo lep, pa seveda zelo naporen, sploh če je mladostnik v tem sam.«

Pestra paleta čustev

Obnašanje mladostnikov je zelo pestro. »Dogaja se mu nekaj podobnega, kot da bi prej gledal črno-bele filme, potem pa jih končno vidi v barvah.« Od odraslih se razlikujejo predvsem po hitrosti in intenziteti odzivanja. Kompan Erzarjeva pri tem opozarja na posameznike, ki so bili v otroštvu utišani in vzgajani na način, da niso mogli ali celo smeli kazati svojih stisk. 

»Možgani se bodo vedno razvili na najboljši mogoč način glede na okolje, v katerem odraščajo. Možgani otroka oz. mladostnika, ki so prilagojeni na toksično okolje, so seveda temu primerno spremenjeni. V okolju, ki je bolj pestro, bolj varno in bogato z raznolikimi spodbudami ter omogoča večji razvoj iniciative, hitrejše prilagajanje, boljšo regulacijo čustvovanja in predvsem bolj pestro, se tak mladostnik ne bo znašel.«

Na mladostnikovo izstopajoče vedenje se odrasli velikokrat odzovemo neprimerno. FOTO: Pexels.

»Odgovornost odraslega je, ali se zna odzvati ali bi želel tekmovati z mladostnikom v tem, kdo je manj zrel. Nobenega opravičila ali izgovora ni, da bi se odrasel človek, ki skrbi za formacijo mladostnikov na katerem koli področju, vedel nezrelo, nenaklonjeno, impulzivno, grobo, zavračajoče. Ob nekom, ki je živahen in vsaki dve sekundi spremeni razpoloženje in včasih doživlja tudi precej razdiralnih impulzov, mora odrasli seveda funkcionirati drugače. Za odraslega je to zahtevno, ker nismo več tako hitri v odzivanju, je pa tudi izziv, ki ohranja odrasle možgane mlade.«

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Naša družina (41/2021).