Za novelo zakona je namreč glasovalo 13,4 % oziroma 104,793 oseb, proti pa 86,6 % oziroma 677.119, s čimer je bil potrebni kvorum skoraj dvakrat presežen.

Kakšno sporočilo dajeta rezultat referenduma in volilna udeležba ter kakšne bodo njegove posledice, smo povprašali politična komentatorja in analitika Martina Nahtigala in dr. Matevža Tomšiča.

Odgovarjala sta politična analitika in komentatorja Martin Nahtigal in dr. Matevž Tomšič.

V kolikšni meri je bil referendum o zakonu o vodah pravzaprav referendum proti vladi Janeza Janše?

Martin Nahtigal: Za določen del politično aktivnih je bil to tudi referendum proti aktualni vladi, vendar pa za večino to, po mojem mnenju, ni bil. Voda, varovanje narave je tema, ki ima velik mobilizacijski moment, ki presega zgolj vsakodnevno politiko. In to je politična levica prepoznala. Podobno, kot smo bili priča mobilizaciji pri družinskem referendumu na desni. Gre za preprosto dejstvo, da je to tema, ki jo Slovenci postavljamo visoko na lestvici svojih zanimanj in vrednot. Na podlagi tega rezultata govoriti o političnih posledicah je zato potenciranje tega (ne)uspeha prek meja realnosti.

Matevž Tomšič: Vsak referendum je v določeni meri referendum o aktualni vladi. Tudi v tem primeru je bilo tako. So pa bili v tem primeru nasprotniki zakona bistveno bolj angažirani kot njegovi zagovorniki. Vsaka kampanja pred referendumom je bila kampanja proti zakonu. Kampanje za zakon pa tako rekoč ni bilo. Tukaj je vladna stran storila premalo za promocijo zakona.

Ljudi je bilo bistveno lažje angažirati, sploh s pomočjo manipulacij v stilu »vodne vire nam bodo sprivatizirali« ali »dostop do vode nam bodo onemogočili«, ob tem pa še z lepljenjem oznak o tem, da gre za neoliberalno politiko. (dr. Matevž Tomšič)

Kaj vam povesta rezultat referenduma in volilna udeležba in kakšne posledice bo razplet referenduma imel za prihodnje družbeno-politično dogajanje pri nas?

Martin Nahtigal: Rezultat referenduma je pokazatelj, kaj se zgodi, ko se združita primerna tematika – okolje – in dobro zasnovan PR, ki je poudarjal tisto, kar imamo Slovenci vrednotno za sveto – kot je dostopnost vodotokov in čisto pitno vodo. To, da je taka kampanja raztezala resničnost prek meja razpoznavnega, pa je postalo sekundarnega pomena. Slovenija je politično zanimiva v tem, da od osamosvojitve dalje nima parlamentarne zelene stranke kljub nekaterim poskusom na tem področju in rasti popularnosti te teme v zadnjih letih.

Martin Nahtigal: Rezultat referenduma je pokazatelj, kaj se zgodi, ko se združita primerna tematika – okolje – in dobro zasnovan PR, ki je poudarjal tisto, kar imamo Slovenci vrednotno za sveto – kot je dostopnost vodotokov in čisto pitno vodo. FOTO: Jože Pavlič

Očitno je, da bo leva politika poskušala izgube, ki jih je utrpela v parlamentu s SMC in DeSUS, nekje nadomestiti in nadoknaditi. Kot je bil že eden od sloganov stranke SD – Zelena je nova rdeča. Obenem pa tukaj morda naredijo podobno napako, kot jo je storil Primc s svojo stranko. Velika podpora na referendumu o enem vprašanju, ki je vrednostno pomembno veliki večini, še ne pomeni, da se bodo ljudje politično strinjali s tabo. Imajo pa sedaj pobudniki referenduma potencial, da zamešajo štrene drugim »zelenim« politikom. Vprašanje pa je, ali ne bodo potem skupaj sedeli na klopci pred parlamentom namesto v parlamentarnih klopeh. Vendar ta rezultat bolj ustreza levi polovici političnega spektra.

Slovenija je politično zanimiva v tem, da od osamosvojitve dalje nima parlamentarne zelene stranke kljub nekaterim poskusom na tem področju in rasti popularnosti te teme v zadnjih letih. (Martin Nahtigal)

Pomembno pa je opozoriti, da je šlo ZA glasovat prek 100.000 ljudi, brez neke resne kampanje podpornikov zakona in zgolj nekajdnevnega zagona strankarske »mašinerije«. Kar je zanimiv obet za parlamentarne volitve, pri katerih gre domnevati, da številni, ki so se danes borili »za« vodo, tisto nedeljo ne bodo našli poti do volišča, ker so drugače politično bolj apatični in/ali nezainteresirani. Na koncu dne pa je to predvsem lekcija, da dobrega PR ne gre podcenjevati in da računati samo na nizko udeležbo na volitvah ne bo dovolj, da bi ta vlada ostala še en mandat.

Dr. Matevž Tomšič: Politična levica se je, skupaj z nevladnimi organizacijami, ki so ji blizu, tako močno angažirala tudi zato, ker je po seriji hudih porazov (od neuspele konstruktivne nezaupnice naprej) krvavo potrebovala vsaj eno zmago. FOTO: arhiv FUDŠ

Matevž Tomšič: Udeležba je bila nedvomno zelo visoka. To je po eni strani povezano s samo temo. Voda kot osnovna življenjska dobrina je nekaj, na kar gledajo ljudje zelo čustveno. Zato je tukaj ljudi bistveno lažje angažirati, sploh s pomočjo manipulacij v stilu »vodne vire nam bodo sprivatizirali« ali »dostop do vode nam bodo onemogočili«, ob tem pa še z lepljenjem oznak o tem, da gre za neoliberalno politiko. Po drugi strani pa se je tokrat politična levica, skupaj z nevladnimi organizacijami, ki so ji blizu, tako močno angažirala zato, ker je po seriji hudih porazov (od neuspele konstruktivne nezaupnice naprej) krvavo potrebovala vsaj eno zmago.

Bo uspeh referenduma po vašem mnenju spodbuda za še več referendumov v kratkem?

Matevž Tomšič: Morda. Vendar ni mogoče napovedovati, da bodo tudi morebitni novi referendumi z vidika njihovih predlagateljev tako uspešni.