Kako se bomo spomnili Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kaj bomo prinesli k blagoslovu in kako bomo to poimenovali, je odvisno od tega, kje smo zrasli. Kljub globalizaciji so razlike med slovenskimi pokrajinami še vedno vidne, čeprav morda ne tako kot včasih. 

Že poimenovanje se razlikuje od pokrajine do pokrajine, večinoma pa vsi vemo, o čem govorimo, ko rečemo butara. V Prekmurju ji pravijo presnec, na Koroškem presta, v Istri naredijo iz oljčnih vejic snop, imenovan fašine, v Beli krajini pa spnejo zelenje v drenik. Na Primorskem so običajne kar oljčne vejice, ne nujno zvezane v butaro, ljubljanska butara ima pisane oblance, medtem ko so na Posavskem k blagoslovu nosili kar zelenje.

Na cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč Gospodovega vstajenja.

Na cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč Gospodovega vstajenja. Cvetna nedelja se šteje za prvi dan velikega tedna in je povezana z velikim petkom, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu, zato cvetno nedeljo imenujemo tudi nedelja Gospodovega trpljenja. Posebnost maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom butar pred cerkvijo, ki jih v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje pa ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju.

Večinoma vsi vemo, o čem govorimo, ko rečemo butara, vendar se poimenovanje zelenja, ki ga na cvetno nedeljo prinesemo k blagoslovu, razlikuje od pokrajine do pokrajine. FOTO: Tatjana Splichal

Nedelja Gospodovega trpljenja

Cvetna (oljčna) nedelja ali nedelja Gospodovega trpljenja je prvi dan velikega tedna, ko bogoslužno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje, predvsem procesija z zelenjem in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju (pasijon), izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslužja so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni med t. i. liturgičnim gibanjem v letih 1951–1955, dokončno obliko pa so dobili po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965).

Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu, na oba dneva pa pri bogoslužju prebiramo odlomke o Jezusovem trpljenju in smrti.

Med mašo na cvetno nedeljo prisluhnemo slovesnemu branju ali petju pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob.

Posebnost maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter blagoslovljenega odnesejo domov. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju.

Med mašo prisluhnemo slovesnemu branju ali petju pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob. Duhovnik in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo rdeča bogoslužna oblačila, ki simbolno predstavljajo trpljenje in pasijon.

Ljubljansko butaro prepoznamo po pisanih oblancih. FOTO: Tatjana Splichal

Simbolika cvetne nedelje

Bogoslužje v tednu od cvetne do velikonočne nedelje zaznamuje bogata simbolika, ki pomaga h globljemu razumevanju jedra krščanskega verovanja.

Na cvetno nedeljo izstopajo trije simboli: pot, zelenje in vzklik hozana. Nomadsko ljudstvo Izrael je svojo zgodovino razumelo kot popotovanje, ki se je začelo s praočetom Abrahamom, ki se je po Božjem klicu odpravil na pot v obljubljeno deželo. Simbol poti nastopa tudi v Jezusovem življenju (prim. Mt 7,13 in sl.; 19,29; 22,16) in doseže vrhunec v izreku: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (prim. Jn 14,6a).

Jezusovo javno delovanje je v Novi zavezi opisano kot nenehno popotovanje po Galileji in Judeji, dokler osamljen ne umre na križu.

Jezusovo javno delovanje je v Novi zavezi opisano kot nenehno popotovanje po Galileji in Judeji, dokler osamljen ne umre na križu. Kot Vstali spremlja dva učenca na poti v Emavs (prim. Lk 24,13–35). To je simbol, da spremlja tudi Cerkev na njeni poti skozi zgodovino in jo podpira z močjo Svetega Duha. Verniki v spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem oblikujejo procesijo, ki se začenja na prostem in se konča v bogoslužnem prostoru.

Jezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo, ki je simbol miru in sprave (prim. 1 Mz 8,11), zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Palmove veje, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez, so simbol zmagoslavja in kraljevanja, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja, ki prihaja v Jeruzalem.

Bogoslužje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnejše dogodke Kristusove zadnje večerje, trpljenja in smrti, ki jih Cerkev na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto obhaja posamično in bolj poglobljeno.

Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa, ki je jezdil na oslu, pozdravljali z vzkliki hozana, s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in Odrešenika. Beseda hozana je sicer v vsakodnevni bogoslužni rabi pri maši, saj kristjani s to molitvijo pred povzdigovanjem izpovedujejo vero v Odrešenika v posvečenem kruhu in vinu.

Evangeljsko poročilo o pasijonu in obredi cvetne nedelje uvedejo vernike v dogodke velikega tridnevja ter ponudijo panoramski pregled nad celotnim dogajanjem. Bogoslužje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnejše dogodke Kristusove zadnje večerje, trpljenja in smrti, ki jih Cerkev na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto obhaja posamično in bolj poglobljeno.