Po avgustovski uveljavitvi zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic in zemeljskih plazov se je v začetku septembra pokazala potreba po dodatnih ukrepih, zato je vlada v novelo zapisala ukrepe, ki so usmerjeni predvsem v reševanje stisk prebivalcev prizadetih območij.

Predplačilo v višini 20 odstotkov prijavljene škode

Glede na novelo bodo lastniki v poplavah in plazovih poškodovanih ali uničenih stanovanjih prejeli predplačilo v višini 20 odstotkov prijavljene škode. Pogoj je, da je prijavljena škoda višja od 6000 evrov, da je imela v stanovanju prebivališče 31. julija vsaj ena oseba ter da objekt ni predviden za rušenje. Predplačila bo izvedla Finančna uprava RS, je poročala STA.

Odstranitev ogroženih objektov

Za stanovanjske objekte, ki so ogroženi zaradi poplav in plazov, je predvidena odstranitev. Vladna služba za obnovo bo pripravila osnutek sklepa s seznamom objektov za odstranitev. V skladu z novelo bo lastnikom teh objektov država zagotovila enakovredno nepremičnino, lahko pa se bodo odločili za izplačilo denarne odškodnine.

FOTO: Tatjana Splichal

Institut krizne namestitve se podaljšuje

Novela poleg tega dopolnjuje institut krizne namestitve posameznikov, to so predvsem starejši in tisti, ki potrebujejo posebno pomoč in nego. V skladu z dosedanjim zakonom lahko krizna namestitev traja 21 dni, z uveljavitvijo novele se ta lahko podaljša še za enkrat toliko.

Tistim, ki so se pred poplavami in plazovi zatekli k znancem in sorodnikom, pa novela zakona daje pravico do nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti. Višina nadomestila je določena v pavšalnem znesku in je odvisna od velikosti gospodinjstva.

Preberite tudi: Po poplavah v Savinjski dolini sta še vedno prisotni žalost in nenehna travma [FOTOREPORTAŽA]

Brez solidarnostnega prispevka

Iz novele zakona so črtali obvezni solidarnostni prispevek, s katerim naj bi za obnovo po poplavah zbrali 160 milijonov evrov. Namesto tega vlada kot enega od virov financiranja obnove načrtuje zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke za prihodnjih pet let.

Solidarnostna delovna sobota ostaja kot možnost

Ob tem pa novela ohranja možnost solidarnostne delovne sobote. To lahko delodajalec izvede v dogovoru z zastopniki zaposlenih, tako zbrana sredstva pa se bodo stekala v sklad za obnovo Slovenije. Novela določa, da se od plače delavca za opravljeno delo na ta dan ne plača dohodnine in prispevkov za socialno varnost.