»Letošnja analiza temelji na daljšem časovnem obdobju, saj je leto 2021 zaradi zdravstvene situacije v povezavi z epidemijo koronavirusa neprimerljivo z letom 2020. Število umrlih na slovenskih cestah v prejšnjem letu je sicer precej višje kot zadnjih pet let, a v tem trenutku bi bilo preuranjeno sklepati, da gre za začetek trenda izrazitega poslabševanja prometne varnosti,« so zapisali v sporočilu za javnost. 

Število umrlih na slovenskih cestah v prejšnjem letu je sicer precej višje kot zadnjih pet let. 

Pri AMZS so poleg analize in interpretacije podatkov pripravili tudi priporočila, s katerimi bi lahko v Sloveniji v prihodnjih letih naredili nadaljnje korake k zmanjševanju davka, ki ga terjajo ceste.

V preteklem letu na slovenskih cestah umrlo 115 oseb 

»Statistiko prometne varnosti prikazujemo z metodo drsečih povprečij petletnih obdobij, ki še vedno kažejo upad najhujših prometnih nesreč, četudi je najbolj žalosten statistični kazalec prometne varnosti, 115 umrlih na naših cestah v letu 2021, precej slabši kot zadnjih pet let, kjer beležimo povprečno število umrlih na cestah malce manj kot 100 na leto,« pojasnjuje avtor analize mag. Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS, in dodaja: »V tem trenutku (še) ne moremo oceniti, ali je slaba številka za leto 2021 posledica naključnosti prometnih nesreč, ali pa že gre za obrnjen trend, ki bi terjal drugačen razmislek o potrebnih ukrepih.«

Če jaz pazim na druge in hkrati upam, da tudi drugi pazijo name, smo vsi varnejši in je krog sklenjen. In tako mora miselnost prometne varnosti potekati. Torej, vsak pri sebi – zase in za druge, lahko naredi največ. (Andrej Brglez, predsednik AMZS)

Analiza AMZS kaže, da je bila »prometna varnost ponovno zelo slaba pri motoristih in mopedistih, pri kolesarjih in pešcih; zaskrbljujoča je neraba varnostnega pasu (med umrlimi jih kar 42 odstotkov ni uporabljalo varnostnega pasu); izrazita je problematika alkoholiziranosti (lani je imelo 30 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom raven alkohola nad dovoljeno mejo); ustanovitev avtocestne policije je sicer dobrodošla, a podatki znova kažejo, da se velika večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami zgodi na regionalnih cestah in v naseljih, zato bi moral biti nadzor, kot pomemben kamenček v mozaiku prometne varnosti, učinkovit tudi na teh cestah.« 

Varnejša vozila in odgovornejši udeleženci 

AMZS že dlje časa izpostavlja, da so »dolgoročno k izboljšanju prometne varnosti pomembno prispevala mnogo varnejša in tehnološka izpopolnjena vozila, boljša infrastruktura ter tudi kultura voznikov oziroma bolj ozaveščeni udeleženci v prometu, zato bodo nadaljnji koraki do napredka in zmanjšanja števila nesreč z najhujšim izidom bistveno bolj zahtevni.« 

Da je pri statističnih podatkih, na podlagi katerih lahko strokovnjaki na področju prometne varnosti pripravljajo analize in predlagajo ukrepe ter izboljšave, še veliko možnosti za napredek, meni predsednik AMZS Andrej Brglez: »Podatki o prometnih nesrečah bi nam morali omogočati celovit pogled in razumevanje ozadja številk. Razlage za boljše ali slabše stanje prometne varnosti ne smemo iskati zgolj v prometu, cesti, tehničnih rešitvah in vozilih, ampak tudi v splošnem, širšem utripu družbe, saj je naše vedenje v prometu kompleksno in na svoj način odraža čas, v katerem živimo.« 

V AMZS bi si zato želeli tudi podatke, ki bi omogočali podrobnejšo raziskavo nesreč glede na posamezne vrste udeležencev v prometu, kot so: pri avtomobilistih o vrsti avtomobila, ki ga je vozil, o stanju, starosti in tlaku pnevmatik, o cesti in cestni opremi na kraju dogodka; pri motoristih o starosti motorista, vrsti motorja, ki ga je vozil, o stanju, starosti in tlaku pnevmatik, o cesti in cestni opremi na kraju dogodka; pri kolesarjih o tem, ali je šlo za mestno kolesarjenje, športno kolesarjenje, kolesarjenje v skupini; pri pešcih, ali so v primeru nesreč, ki so se zgodile v temnem delu dneva, nosili svetla oblačila, odsevna telesa, ali so hodili sami ali v skupini.