Ob omembi pustnega časa v Sloveniji najprej pomislimo na krofe, polnjene z marmelado, seveda pa se prav tako razveselimo, če na krožniku zagledamo miške s skuto ali krhke flancate. Tudi drugod po svetu je ta dan povezan s posebnimi jedmi, ki jih dandanes sicer uživamo skozi vse leto, nekdaj pa so bile na jedilnih mizah resnično le v dneh pred začetkom priprav na velikonočne praznike.

Krofi in palačinke

V Veliki Britaniji na pustni torek, ki ga imenujejo »Shrove Tuesday«, pripravijo goro palačink, teh pa ne namažejo z marmelado ali čokoladnim nadevom, temveč jih običajno posujejo s sladkorjem in pokapljajo z limoninim sokom. V ameriški zvezni državi Pensilvaniji ta dan z velikim veseljem ugriznejo v slaščico, ki jo imenujejo »fastnacht«: ime sicer zveni precej nenavadno, izvira pa iz nemščine in označuje »noč pred začetkom posta«. »Fastnachts« po izročilu uživajo v spomin na tamkajšnje nizozemske priseljence. Samo pecivo v resnici ni nič neobičajnega, saj precej spominja na naše krofe. Običajno jih posujejo s sladkorno sipo, ki jo zmešajo s cimetom.

Na Švedskem se na pustni torek veselijo »semle«, peciva, ki prav tako spominja na krof, le da jo obogatijo še s stepeno smetano, ponekod pa jo napolnejo tudi z mandljevo kremo. Na otoku Madeira v Atlantskem oceanu na pustni torek pripravijo krofom podobno slaščico »malasadas«, za katero je značilno, da skoraj vsaka družina zanjo hrani star recept z drobnimi različicami.


FOTO: Wikipedia

Omlete in grahova juha s svinjino

V Estoniji in na Finskem pustni torek ne slovi po sladkem razvajanju, temveč po bogati grahovi juhi, v kateri se mora kuhati tudi zajeten kos svinjine. Ob skodelici kave po kosilu pa si vendarle privoščijo tudi »semlo«. Tudi na Islandiji si dan pred začetkom posta privoščijo bogato grahovo juho s suhim mesom. Španci si na ta dan pripravijo posebej bogato omleto, ki mora za osnovo vsebovati jajca, krompir in čebulo. Pripravo na post navadno začnejo že na »debeli četrtek« in si bogate, mastne jedi pripravljajo vse do pepelnične srede.

Post brez jajc, mleka in sladkorja

Vse te bogate jedi so pred začetkom postnega časa nekdaj pripravljali z namenom, da so porabili »razkošne« sestavine, kot so jajca, mleko, sladkor, meso in maščobe, ki jih v pripravi na veliko noč niso uživali. Danes se tovrstna izročila žal izgubljajo, posebne in bogate jedi so na voljo vse leto, kljub temu pa se spodobi in je pravično, da se v pripravi na največji krščanski praznik vendarle skušamo nečemu odpovedati tudi na jedilni mizi.