Stranka Levica je v vrsti že več predlogov za referendum zdaj vložila še predlog za posvetovanje državljanov o novelah zakonov o socialno-varstvenih prejemkih ter o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Podpise so prispevali tudi poslanci LMŠ, SD in SAB.

Kot problematični omenjajo uvedbo avtomatizma pri izplačilu otroškega dodatka in denarne socialne pomoči v materialni obliki ter zmanjšanje otroškega dodatka za 33 odstotkov, kadar otok po končani osnovni šoli ne nadaljuje srednješolskega izobraževanja.

Predloge sprememb je v parlamentarni postopek vložila NSi, na glasovanju na matičnih odborih pa je bila proti obema zakonoma le Levica.

Horvat: Skrajni, ne nujni ukrep

Kaj pomeni »izplačevanje otroškega dodatka v naravi«, je v imenu predlagateljev vodja poslancev NSi Jožef Horvat pojasnil že pred časom: gre za izplačevanje v obliki konkretnih dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.

Do tega bi prišlo »kot skrajni ukrep, ne že ob uvedbi prekrškovnega postopka inšpektorata RS za šolstvo in šport, temveč na podlagi odločbe o prekrškovnem postopku, v katerem bi inšpektorat ugotovil, da učenec iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka ali drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole.«

Predlagatelj: blokada na škodo upravičencev

Na pobudo za referendum se je včeraj odzval resorni minister Janez Cigler Kralj (video zgoraj), Horvat pa je ocenil, da je to »hud napad na očete, ki želijo več časa preživeti s svojimi otroki v najzgodnejšem obdobju.«

Ena ključnih prememb je namreč povečanje števila dni očetovskega dopusta po rojstvu otroka za 45 dni na 75 dni.

Blokada zakonov je po Horvatovih besedah tudi napad na starše, ki si želijo lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Oškodovani bodo tudi starši otrok s posebnimi potrebami, ki veliko časa preživijo v domači oskrbi.

Horvat dodaja, da bodo prizadete tudi osebe s hudimi socialnimi stiskami, ki potrebujejo skupno obravnavo več deležnikov, blokada spremembe zakonodaje pa škoduje tudi otrokom z manj možnostmi zaradi medgeneracijske revščine, v katero je ujeta njihova družina, je prepričan Horvat.

Spremembe za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja

Ped glavnih sprememb zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih:

• 47 neprenosljivih dni dopusta za očeta ob rojstvu otroka oz. 45 dni več kot sedaj: 15 dni izrabi do otrokovega 3. meseca starosti, 60 dni pa do 8. leta.
• Skrajšanje delovnega časa lahko koristita oba starša hkrati v skupnem obsegu 30 ur na teden, npr. eden 15 ur in drugi 5 ur. Gre za možnost koriščenja skrajšanega delovnega časa za starše, ki negujejo bodisi enega otroka do 3. leta starosti ali najmanj dva otroka do 8. leta.
• Večja fleksibilnost staršem otrok s posebnimi potrebami, ki del leta preživijo v zavodih. Zdaj se pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek lahko uveljavila samo za 10 ur tedensko, če otrok vsaj 90 dni na leto biva doma. Sprememba: če doma biva vsaj 180 dni, se pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek poveča na 20 ur tedensko oz. če doma biva vsaj 270 dni pa se poveča na 30 ur tedensko.
• Skrajni primer izplačevanja otroškega dodatka v naravi namesto v denarju, z namenom spodbujanja osnovne izobrazbe otrok in pridobitve poklica.
• Zmanjšanje otroškega dodatka za tretjino, kadar otrok po končani osnovni šoli ne nadaljuje s srednješolsko izobrazbo.

Socialna pomoč tistim, ki jo res potrebujejo

Spremembe, ki jih prinaša predlog novele zakona o socialnem varstvu:

• Hitrejše vključevanje brezposelnih oseb na trg dela s spodbudo ?
• Izmenjava osebnih podatkov s soglasjem upravičenca med CSD, Zavodom za zaposlovanje in humanitarnim organizacijam z namenom usklajene, integrirane in celovite obravnave pomoči potrebnih.
• Uvedba dodatnih dohodkovnih razredov pri državni štipendiji z namenom, da državno štipendijo dobi velika večina dijakov. S tem ukrepom bo na novo do štipendije upravičeno 15.000 dijakov in študentov.
• Izključitev otroškega dodatka pri upoštevanju dohodku za pridobivanje državne štipendije in subvencije najemnine.
• Izključitev kadrovske štipendije in plačilo za študentsko delo pri upoštevanju dohodka družine pri priznanju vseh pravic.

Predlagatelji sprememb želijo omogočiti hitrejšo pomoč najranljivejšim, obvarovati družine in dati jasen signal, da se izigravanje izplačevanja socialnih transferjev ne izplača.