V anketi smo zbrali njihove odzive in dobili vpogled v svet mladih, ki so svoje najpomembnejše šolske dni preživeli v okolju katoliških izobraževalnih ustanov. Dijaki pripovedujejo o svojih izkušnjah, ki vključujejo ne le šolske dosežke, temveč tudi razvoj osebnih vrednot in prepričanj, ki jih katoliško izobraževanje spodbuja.

Klara Lešnik, Škofijska klasična gimnazija

Zadnje leto vsakega življenjskega obdobja je zmeraj nostalgično in edinstveno, saj se zavedamo, da je vse zadnjič – razen matura, ta je bila prvič. Z menoj ostaja veliko različno obarvanih spominov. V prvem letniku smo kljub karanteni z razredom uspešno sodelovali na umetniških festivalih in se tako bolje spoznali. Zato mi ostajajo spomini na razredne jaslice, pevski festival, neizmerno zabavne razredne pogovore pred začetkom pouka in na našo prvo razredno ekskurzijo v Trst. V drugem in tretjem letniku smo odšli na še več ekskurzij, med drugim tudi v Grčijo, se skupaj prebijali skozi neskončno goro testov in latinskih deklinacij, bili na sproščenih duhovnih obnovah, sodelovali na vseh šolskih festivalih ter končno doživeli, kaj pomeni biti del razredne skupnosti. 

Klara Lešnik. FOTO: Osebni arhiv 

Letošnje leto smo kot najstarejši in najmodrejši dijaki otvorili s fazaniranjem, se še zadnjič podali v novembrsko-decembrsko testno obdobje, praznovali 30 let ponovnega odprtja Zavoda, imeli grški in nenazadnje tudi matematični vikend, se spomladi odpravili na generacijski izlet v Assisi in Rim, nato pa imeli gala zaključek z maturantskim plesom in intelektualni zaključek z maturo. Spominov je ogromno, vsi so različnih odtenkov, vendar mi ostajajo predvsem tisti polni veselja in skupne usode. Izmed vseh pa ne bi mogla izbrati le enega, saj so bile vse ekskurzije, še posebej v Rim in Grčijo, čudovite. Prav tako so čarobni tudi spomini na popisane table z latinskimi sklanjatvami, neskončnim seznamom posebnih besed in vrstami matematičnih funkcij, nočno učenje ter iskanje zapiskov in starih testov večer pred ocenjevanji. Zato verjamem, da smo letošnjo maturo uspešno zaključili, saj so nas naši profesorji vsa štiri leta nanjo skrbno pripravljali.

Med počitnicami se bom najprej že tretje leto zapored odpravila na oratorij k svoji cimri iz dijaškega doma, nato pa sledi bolj ali manj spontano planiranje izletov, verjetno kakšen teden na morju, proti koncu avgusta pa se že selim na Nizozemsko, in sicer v Maastricht, kjer s septembrom začnem študij psihologije in nevroznanosti.

Lucija Podvratnik, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor

Na škofijski se je vsa štiri leta veliko dogajalo. Imeli smo veliko ekskurzij po Sloveniji in v tujini. Udeležila sem se tudi nekaj športnih taborov na Rogli in na Baški. Ti mi bodo za vedno ostali v spominu. Prav tako sem v času šolanja bivala v Dijaškem domu Antona Martina Slomška, kjer sem imela ravno prav časa za učenje in druženje. Tudi profesorji na šoli in vzgojitelji v domu bodo pri meni ostali v lepem spominu.

Lucija Podvratnik. FOTO: Osebni arhiv 

Veliko je bilo lepih dogodkov. Mogoče mi je še najlepši maturantski izlet na začetku 4. letnika na grški Zakintos. Tam smo se predvsem kopali v morju, namakali v bazenu pred našim hotelom in se prenajedali girosov.

Matura je stekla kar dobro. Imela sem srečo z izbiranjem listkov na ustni maturi. Sem pa zelo vesela, da je za mano. Čez poletje se bom udeležila oratorija v naši župniji in počitniško delala, septembra pa bom odpotovala v Kanado. Po počitnicah bom svojo izobraževano pot nadaljevala na Fakulteti za zdravstvene vede, smer dietetika v Izoli.

Urban Hajnc, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor

Ko sedaj ob koncu gimnazije gledam nazaj, lahko rečem, da me na čas izobraževanja na Škofijski gimnaziji v Mariboru veže obilo lepih spominov. Prepričan sem, da mi škofijska gimnazija skozi ta štiri leta ni predala le potrebnega znanja, temveč tudi obilo pomembnih življenjskih vrednot. Veliko je dogodkov, ki so mi dragoceni in se jih z veseljem spominjam. Če pa bi moral izpostaviti enega, ki mi bo za zmeraj ostal v spominu, bi to verjetno bila ekskurzija v Rim. Vsaka ekskurzija je bila nekaj posebnega, a ta me je še posebej nagovorila.

Urban Hajnc. FOTO: Osebni arhiv 

Kar se tiče mature, moram priznati, da me je bilo na začetku precej strah. Sedaj, ko je vse za nami, pa se mi zdi, da matura le ni bila tako grozna, kot sem si sprva predstavljal. Tako priprave na maturo kot tudi organizacija mature na naši gimnaziji so res vse pohvale vredne.

V začetku počitnic bom odšel najprej na morje, nato pa na romanje v Italijo. Ko bom doma, bom na razpolago za pomoč na župniji, saj imamo konec julija pri nas župnijsko žegnanje. Preostanek počitnic pa bo bolj spontan. Ker sem se v zadnjem letu odločil, da stopim na pot duhovništva, bom v naslednjem študijskem letu nadaljeval svoje izobraževanje in oblikovanje v ustanovah za formacijo bodočih bogoslovcev oz. duhovnikov.

Jana Muha, Škofijska gimnazija Vipava

Šolanje na Škofijski gimnaziji Vipava mi bo za vedno ostalo v prelepem spominu. V prvem letniku smo žal večino leta preživeli v karanteni, vendar smo ob povratku v šolske klopi nadoknadili vse zamujeno. V šoli smo vedno bili veseli druženja v parku na soncu in navijanja med razrednimi turnirji v nogometu ali odbojki. Sama pa sem bila tudi del Dijaškega doma ŠGV, v katerem je bilo vzdušje ves čas enkratno. Vipava ima čudovito naravo, zato smo se večkrat odpravili tudi na kakšen sprehod do bližnjega gradu ali le do Marjance na sladoled. Skratka, ni nam bilo dolgčas.

Jana Muha. FOTO: Osebni arhiv 

Spominov je res ogromno, težko izberem najlepšega. Posebno mesto bodo zame vedno imeli duhovni vikendi. Na Škofijski gimnaziji Vipava so vedno veljali za najboljši dogodek v celotnem šolanju. Ti so poskrbeli, da se je razred bolj povezal in si oddahnil od šolskih obveznosti. Zelo priljubljen dogodek pa je tudi miklavževanje, ki ga vsako leto organiziramo maturantje. Sestavimo igro, ki jo igramo sami, spremljajo pa jo še zabavni posnetki profesorjev in ostalih dijakov. Tudi v domu je praznovanje sv. Nikolaja nekaj posebnega, saj se noč prej med seboj obdarujemo in pričakujemo tudi kakšno potegavščino. ;) Omenila bi tudi domski zaključni piknik, ki ga vsako leto priredi Domska skupnost DD ŠGV. Hrana je okusna, prav tako je izvrstna glasba (imamo veliko pridnih harmonikašev, kitaristov, pevcev …), zato je zadnje druženje pred počitnicami najslajše.

Posebno mesto bodo zame vedno imeli duhovni vikendi. Na Škofijski gimnaziji Vipava so vedno veljali za najboljši dogodek v celotnem šolanju. (Jana Muha)

Matura mi osebno ni povzročala preveč preglavic. skozi vse leto so nas profesorji intenzivno pripravljali na to preizkušnjo, zato učenje proti koncu ni bilo prenaporno. Zaslužene počitnice pa bom izkoristila za počitek in polnjenje baterij za prihodnje preizkušnje. Nekaj časa si bom vzela za študentsko delo in si pridobila dodatne izkušnje. V planu je oddih z družino ter potovanje, verjetno v sosednjo Italijo.

Ena izmed želja pa je tudi obisk Mladifesta, ki je romanje mladih v Medžugorje. (Jana Muha)

Svojo izobraževalno pot bom nadaljevala na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, smer farmacija.

Taja Stibilj, Škofijska gimnazija Vipava

Na šolanje na Škofijski gimnaziji Vipava me vežejo lepi spomini. Nanjo sem se vpisala, saj se mi je zdelo, da je manjša šola in zato bolj prijetna in domača, kar mi je tekom šolanja tudi potrdila. Tu dijak res ni le številka. Gimnazija me je zagotovo naučila, kako si organizirati čas za vse dejavnosti. Popeljala me je od prvega dne, ko sem prestrašena vstopila v razred na prvi šolski dan, do trenutka, ko odhajam z dvignjeno glavo, bogatejša za lepe spomine in s kupom novih prijateljstev, ki bodo trajala celo življenje. Poleg vseh dogodivščin iz Rima, Dunaja in Pariza je moj najlepši dogodek zagotovo organizacija šolskega plesa na temo Mamma Mia.

Taja Stibilj. FOTO: Osebni arhiv 

Z razporedom na maturi sem imela malo nesreče, saj sem imela štiri pisne mature v štirih zaporednih dneh, kar je bilo naporno. Ampak je šlo vsaj hitro mimo. Sicer rezultatov še nimamo, a sem zadovoljna, ker vem, da sem odpisala po svojih najboljših močeh, in pričakujem lep uspeh.

Ne vem še, kam točno me bo življenje poneslo, ampak imam občutek, da stopam po poti, ki mi jo je Bog namenil. (Taja Stibilj)

Velik del počitnic bom preživela v naravi s taborniki, saj letos organiziram našo največjo akcijo – taborjenje. Marsikomu se zdi čudno, da sem verna in nisem skavtinja, ampak tabornica. Naj pojasnim ... Taborniki so bili interesna dejavnost na šoli in prijateljica je imela brata, ki nas je vse navdušil nad aktivnostjo v naravi. Tako smo se s sošolkami vpisale k tabornikom in od takrat predstavljajo velik del mojega življenja. S prevzemom funkcije načelnice v Rodu soških mejašev Nova Gorica pa so postali tudi del mojega vsakdana. Čar taborništva je v tem, da skupnost združuje tako neverne kot verne. Tako kot skavti smo tudi mi organizacija mladih za mlade, ki s svojim delovanjem ustvarja boljši svet. In tako brez težav vključujem svojo vero in prepričanja v taborništvo. Poleg taborjenja si resnično želim počitnice preživeti z družino in bližnjimi ter iti na romanje po novem goriškem caminu, ki povezuje Oglej in Sveto Goro.

Svojo izobrazbo bom nadaljevala na Fakulteti za družbene vede na smeri Sociologija – Kadrovski menedžment. Všeč mi je delo z ljudmi in želim si izpopolniti veščine, ki sem jih osvojila pri tabornikih, in jih prenesti v kariero.

Marta Kušar, Gimnazija Želimlje

Ko se bom ozirala v preteklost, mi bodo leta preživeta na Gimnaziji Želimlje ostala v najlepšem spominu. Izmed ekskurzij, pouka in različnih dejavnosti v okviru šole mi bodo največji pečat pustila prijateljstva in modrosti profesorjev, ki mi bodo vodila in pomoč na življenjski poti. Srce mi zaigra in pogreje me misel na prepevanje pesmi Marija skoz’ življenje, ki je bila stalnica potovanj s šolo.

Marta Kušar. FOTO: Osebni arhiv 

Z veseljem bom obujala spomine na dolge pogovore s sošolkami, špansko paello in t. i. »vozaške dni«, ki se jih lahko udeleži le peščica. Najbolj pa mi bo v spominu ostalo zagreto igranje taroka s profesorjem na ekskurzijah, ogledovanje mogočnih cerkva po Evropi in spoznavanje različnih kultur. Vse to mi je odskočna deska in zagon za nadaljne dogodivščine.

Srce mi zaigra in pogreje me misel na prepevanje pesmi Marija skoz’ življenje, ki je bila stalnica potovanj s šolo. (Marta Kušar)

Matura kot epilog gimnazijskih let je prinesla mnogo stresa, glavobolov in neprespanih noči zaradi učenja, a tudi tega je zdaj konec. Začenjajo se najdaljše počitnice, ki jih bomo s prijatelji otvorili z oddihom na morju, sledil bo oratorij v domači župniji in za zaključek še Mladifest v Medžugorju. Vse to pa me bo popeljalo na Pedagoško fakulteto, smer Socialna pedagogika, ki bo postala naslednja postojanka v mojem življenju.