Kaj o spomeniku osamosvojitve meni dr. Jože Možina?
Kaj o spomeniku osamosvojitve meni dr. Jože Možina?
Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, so na četrtkovi 48. redni seji vlade začeli aktivnosti za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve, ki »bo povezoval in združeval, v svoji simbolnosti pa nosil zgodbo o prihodnosti naroda, ki si je izboril samostojnost in svobodo.«
Uprava za vojaško dediščino zadolžena za pripravo izhodišča
Vlada je s sklepom Upravi Republike Slovenije za vojaško dediščino v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi naložila, da pripravi izhodišča za postavitev spomenika in jih predloži v potrditev vladi, so še sporočili iz premierjevega kabineta.
Načelna podpora
Pobudi so načeloma v večini parlamentarnih strank (razen Levice) in v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), pa tudi glavnina naših sogovornikov v anketi TUKAJ. Kaj pa o njej pravi televizijski novinar, glavni komentator, voditelj in urednik oddaj Intervju in Pričevalci ter publicist dr. Jože Možina?
Kaj pravi dr. Jože Možina?
»Spomenik veličastnemu projektu osamosvojitve je seveda odlična ideja, če bo povezovalen, kot je bil tisti čas, ko je tudi Milan Kučan, sprva nasprotnik osamosvojitve, pozneje zagovarjal program Demosa – samostojno in neodvisno Slovenijo,« pobudo komentira Možina.
Ta gmota propadlega režima se je obdržala še 30 in več let
»Sicer pa, resnici na ljubo, če kdo, je prav Milan Kučan, nekdanji šef slovenskih komunistov, simbolno tisti, ki je s svojim zaledjem dopuščal, da se je ta gmota propadlega režima obdržala še 30 in več let po osamosvojitvi,« je za spletno Družino še poudaril dr. Možina.
Spomenik revoluciji in ne partizanski osvobodilni vojni
Res pa je tudi, nadaljuje Možina, da je največji spomenik bivšega režima v državi spomenik revoluciji in ne partizanski osvobodilni vojni, kar nedvoumno dokazuje, kaj je bil glavni motiv partije med drugo svetovno vojno in po njej.
Tudi prosvetljenim levičarjem je spomenik ljudski revoluciji v napoto
»Zgodovinsko ta spomenik ponazarja realnost komunistične agende. Pozneje, po letu 1990, bi se revoluciji radi odrekli, jo prikrili in slavil se je t. i. boj za svobodo in ne revolucijo. Zato ni čudno, da je tudi prosvetljenim levičarjem spomenik 'ljudski' revoluciji v napoto, če že ne kar v sramoto,« je še izpostavil dr. Jože Možina.