Ker je na področju predšolske vzgoje še nekaj drugih aktualnih tem (status pomočnic vzgojiteljic, prenova kurikuluma za vrtce, primanjkljaj otrok, nove smernice zdravega prehranjevanja, digitalizacija), smo na spletni Družini k besedi povabili Romano Epih, univ. dipl. soc. ped., predsednico Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije, sicer pa ravnateljico Vrtca Medvode.

Romana Epih je predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in ravnateljica Vrtca Medvode.

Še vedno je najbolj pereče vprašanje povišanih cen vrtcev. Kakšno je glede tega sploh stališče vrtcev oziroma ravnateljic in ravnateljev, ste bili upoštevani?

Bili smo povprašani za stališče, smo pa tudi mi predlagatelji novih cen oskrbnin v vseh vrtcih po Sloveniji. Nov izračun cen je bil res potreben zlasti zaradi politike dvigovanja plač strokovnemu kadru zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter zato, ker so v letu 2022 tako zelo narasli stroški energentov, surovin in embaliranja. V Vrtcu Medvode, denimo, smo zadnjič dvignili ceno leta 2019 in od takrat do danes je strošek del dražji za 35 %, samo lani za 20 %. Poglejva, kako je sestavljena ekonomska cena vrtca: samo za strošek dela, to so plače, gre 80 %, materialni stroški in storitve predstavljajo 12 % cene, 8 % pa prehrana. Poskrbeti moramo, da imamo zagotovljeno ceno, ki prenese vse stroške in ki se deli na občine in starše, del starševske pa krije tudi ministrstvo za drugega in vsakega naslednjega otroka. Prav je torej, da se podraži, če se podraži za vse. Kajti lani so morale občine pokrivati ta naš primanjkljaj; ker se ni do časa dvignilo cene in je bilo nujno potrebno, da smo bili likvidni in plačevali račune, so občine skorajda po vsej Sloveniji razen v 23 vrtcih priskočile na pomoč in nam pokrile del stroškov zaradi višjega regresa, plač. Vsi vrtci smo že zadnji dve leti opozarjali, da je treba dvigniti cene, vlagali smo predloge, vendar se ni nič zgodilo in se je odlagalo deloma na račun covida, lani pa je bilo tudi slavno supervolilno leto, takrat so se stvari po vsej Sloveniji res zelo ustavile. Redko kje so ceno dvignili že takrat.

Pomočnicam in pomočnikom vzgojiteljic so se januarja, tik pred napovedanim protestnim shodom, zvišale plače. Je s tem njihov problem rešen?

Zdaj je razkorak med delom in plačo pomočnika vzgojitelja in diplomiranega vzgojitelja v nekem pametnem razmerju. Tu je dobro poskrbljeno, imajo pa seveda še možnost napredovati v nazive, nazivi pa prinesejo s seboj tudi obveznosti. Ta predpostavka, ugled poklica pomočnika vzgojitelja, je s tem postavljena dve stopnici višje.

Ravnateljica Vrtca Medvode Romana Epih je tudi predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije. FOTO: FB Občina Medvode

Kateri so pravzaprav glavni izzivi, s katerimi se danes soočate vzgojiteljice in ravnateljice, ravnatelji vrtcev?

Zdaj imamo razpise za vpis otrok oziroma nam zasedajo komisije; soočamo se s čakalnimi vrstami tam, kjer imamo še vedno preveč otrok; tam, kjer nimajo več dovolj otrok, pa s primanjkljajem otrok. Ukvarjamo se s kadrovsko problematiko – zelo težko je dobiti šolan kader, pa ni važno, ali je to kuhar, hišnik, pomočnik vzgojitelja, vzgojitelj, svetovalni delavec, logoped, kdor koli. Tako je stanje v celotni Sloveniji, pa tudi v Evropi.

Ponekod omenjate tudi primanjkljaj otrok. Je to bolj pereč problem, kot je bil denimo pred desetletjem?

Rodnost počasi pada. Nekatere občine imamo to srečo, da je še vedno tudi ogromno priseljevanja, prihajajo še iz drugih krajev; nekje pa ne. Denimo v občini Litija bodo imeli prihodnje šolsko leto dva oddelka manj, enako v Beltincih in nekaterih vrtcih po Ljubljani. Je upad, koliko natanko, pa bomo šele videli. Obljubljanske občine so še vedno močne, sploh Medvode, mi bomo imeli še kar dolgo čakalno vrsto, nad 80 otrok.

Denimo v občini Litija bodo imeli prihodnje šolsko leto dva oddelka manj, enako v Beltincih in nekaterih vrtcih po Ljubljani.

Delati je začela delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Kakšne spremembe v predšolski vzgoji si obetate s prenovo šolskega sistema? Če prav razumem, se obeta tudi prenova kurikuluma za vrtce?

Kurikulum je v prenovi že nekaj let, zamenjalo se je kar nekaj skupin za kurikularno prenovo, zdaj je spet ustanovljena še ena nova. Sama sem bila v prvi skupini in bom v tej četrti, vmes me ni bilo. Kurikulum se mora nujno spremeniti, ker so družbene spremembe pripeljale do tega. Več imamo priseljencev, imamo begunce, otroci so povsem drugačni, kot so bili, digitalizacija je zelo prodrla na vsa polja znanja, starši so seveda drugačni, drugače razmišljajo. Bolj je treba gledati na druge stvari, veliko več poudarka je treba dajati na socialno-čustveno noto in socialne veščine.

Svet za prehrano razpravlja o novih smernicah za prehranjevanje v vrtcih in šolah. V katero smer gredo?

Smernice zdravega prehranjevanja poudarjajo čim več hrane iz lokalnega okolja. Tega se vrtci res zelo poslužujemo, s tem da kratka veriga za Slovenijo pomeni celo Slovenijo, ker v lokalnem okolju za nas, ki smo veliki vrtci, ne morejo poskrbeti. Kratka veriga torej sega do Dolenjske, Štajerske, Primorske, Notranjske, vsepovsod. Ponekod so občine prisotne in vključene v projekt z lokalnimi pridelovalci, tudi občina Medvode nam denimo subvencionira del cene, ki jo plačamo našim kmetom, da imamo lahko večkrat na jedilniku lokalne stvari, od mlečnih izdelkov, žit, mesa, sokov …

V Vrtcu Medvode, denimo, smo zadnjič dvignili ceno leta 2019 in od takrat do danes je strošek del dražji za 35 %, samo lani za 20 %.

Slišati je tudi o alternativnih jedilnikih, s katerimi skušajo nekateri vrtci upoštevati želje staršev …

Po Sloveniji imajo ponekod že možnost tudi veganskih jedilnikov, treba pa je upoštevati smernice zdravega prehranjevanja in to, kar pravijo strokovnjaki in medicinska stroka. Otroci potrebujejo vse, malo vsega v zdravih količinah, in to je treba upoštevati – pa naj bo tisto res dobro.

Omenili ste že digitalizacijo: kako močno je že prodrla tudi v sistem predšolske vzgoje?

Odvisno tudi od strokovnih delavcev, kako vešči so na tem področju. V vrtcih, šolah in zavodih je organiziranih precej izobraževanj v ta namen. Malo je odvisno tudi, koliko so delavci inovativni, na kakšen način preizkušajo digitalno znanje. Lahko snemajo video, ustvarijo svojo pravljico, se posnamejo, ko nekaj pripravljajo. Hkrati pa je pomembno tudi otroke naučiti, kaj je varno in kaj smiselno. Čisto vseh pasti pa jih ne moremo rešiti, to žal ne gre in to nam kažejo vsakodnevni dogodki.