Konflikt med najstnikom in starši se mnogokrat konča z loputanjem vrat. Kaj pa se zares dogaja v globini vseh vpletenih?

V mladostništvu najstnik pravzaprav išče samega sebe. Dobro je, da ozavestimo, da se v mladostnikovih možganih dogajajo velike spremembe, razvija se njegov prefrontalni korteks, odvija se ogromno hormonskih sprememb, v možgane pride manj dopamina kot sicer, mladostnik zato hitro pride v konflikt z okolico, s starši. Pogosto se zgodi, da najstnik dobesedno ali v prenesenem pomenu pred starši zapre vrata. A ne glede na to, kolikokrat bo najstnik zaprl vrata, morajo starši vztrajati, mu vedno znova dati občutek, da so tam zanj. Najstnik mora čutiti, da so starši vedno tam, da so zanj varna točka. Pomembno se je zavedati, da najstnik potrebuje ravno toliko pozornosti kot majhen otrok ali morda še več. Najstništvo ni obdobje, ko se morajo starši umakniti. To je obdobje, ko morajo biti starši zelo aktivni in prisotni v njegovem življenju. Najstnik potrebuje starše. Najnovejše raziskave iz nevroznanosti kažejo, da se možgani do popolne zrelosti razvijajo do približno 25. leta. To je proces, ki je težek za najstnika in za starše.

Na kaj naj bodo starši najstnika predvsem pozorni, ne glede na to, v kakšnih konfliktih so se znašli?

Socialni krog je za najstnika zelo pomemben. Prijatelji in vrstniki imajo zanj izjemno pomembno vlogo, včasih bolj kot starši. Kljub vsemu pa morajo starši biti pozorni na to, kdo so njegovi prijatelji, kako mu gre v šoli, ali opušča svoje hobije in stvari, ki jih rad počne. Mnogokrat starši poročajo, da ne vedo, kaj se dogaja z njihovim najstnikom. Proaktivna drža starša zahteva tudi opazovanje najstnika, kako se prehranjuje, koliko časa in na kakšen način preživi pred zasloni itd. Na koncu pa je vedno najpomembnejši odnos in to, da se starši iskreno zanimajo zanj in za njegov svet. Poznati njegov svet pomeni zanimati se za to, kdo on je, kaj ga zanima, kaj mu je najbolj všeč. Tudi ko najstniki starše zavrnejo, naj vztrajajo.

Kljub vsemu pa morajo starši biti pozorni na to, kdo so njegovi prijatelji, kako mu gre v šoli, ali opušča svoje hobije in stvari, ki jih rad počne.

Naj najstnik kljub vsemu ve, da so starši tam zanj in ti naj vztrajajo v tej drži. Najstnik se bo čutil sprejetega, potrjenega in ljubljenega tudi, ko mu bodo ustregli v kakšni njegovi želji. Seveda ne govorim o popuščanju in spuščanju meja in da lahko počne karkoli, a če si npr. zelo želi preizkusiti kakšno adrenalinsko stvar, npr. žično drčo (zip line), soteskanje (kanjoning), skok z elastiko … torej nekaj v okviru varnih, a kljub vsemu adrenalinskih podvigov, mu lahko prinese mnogo ugodja in popolnoma drugačen pogled na starše, s tem pa se poglablja tudi odnos med njimi. Nujno je, da jim na nek način pokažejo, da imajo svoje mesto v družini. Dobiti morajo občutek, da tudi njihova beseda nekaj šteje, da so upoštevani in spoštovani.

Kaj pa se dogaja v notranjem svetu staršev najstnika?

Starševstvo prinese ogromno nemoči. Od dneva nič, pa dokler otrok ne odraste. Pomembno je, da starši zmorejo pogledati vase in se vprašati, kakšna občutja v njih prebuja najstnik. Sprejeti nemoč, ko v določenem trenutku starši ne vedo, kaj bi naredili, ni lahko. Je pa pomemben del rasti tudi zanje. Vsekakor je treba tudi sprejeti dejstvo, da tudi starši delajo napake in da so te del življenja. Dobro je, da mama in oče poglabljata najprej svoj odnos, da spregovorita o občutjih, ki jih prinese starševstvo. Ko bosta sama slišana drug pri drugem, bo tudi nemoč manjša. Če sta ekipa, držita skupaj in sta si edina v starševstvu, ko sta zgled najstniku v ustvarjanju odnosa – tudi ko se spreta in pobotata, dajeta otroku mnogo več varnosti, obenem pa imata nanj močnejši vpliv.

Luka Vižintin je tudi soustvarjalec podkasta Preprosto o odnosih. FOTO: Tatjana Splichal

Nemirno pa je tudi v najstnikovem notranjem svetu …

Ko pride do konflikta, je tudi v najstniku ogromno nemoči. Biti najstnik je neprijetno, saj niti sam sebe ne razume in na neki točki mora »izbruhati« vse, česar sam ne zmore predelati. Dragoceno je, če to lahko naredi pred starši. To pomeni, da je v odnosu s starši dovolj varnosti in jim lahko zaupa ter razkrije svoj notranji svet. Čudovit poklon za starše je priznanje, da delajo dobro, če najstnik lahko »pade ven« pred njimi. Mnogokrat starši rečejo: »Jaz si nikoli ne bi upal s svojimi starši govoriti tako, kot naš z nami.« Čestitke, dragi starši, to pomeni, da nekaj delate zelo dobro! Dajete mu čustveni prostor in to je največ, kar mu lahko ponudite v tem viharnem času.

Najstnik potrebuje ravno toliko pozornosti kot majhen otrok ali morda še več.

Kako pa najstnik doživlja vrvež v svoji lastni glavi?

Najstniki pogosto ne znajo izraziti svojih občutij. Strah jih je, žalostni so, nemočni, navzven pa so vedno jezni do onemoglosti. Predvsem to velikokrat pokažejo fantje, medtem ko so dekleta ostrejša z besedami – jezikajo, povzdigujejo glas. Kadar pa v družini prevladuje strah pred izražanjem čutenj, morda tudi dejstvo, da čustvenega doživljanja otroka starši ne vzamejo zares, se pojavi veliko zakrčenosti, umika, bega in ogromno osamljenosti. Seveda niso vedno za vse krivi starši, je pa pomembno, da dajo otroku možnost, da govori in izrazi svoja čutenja, ko ugotavlja, kdo je, kdo je v socialnem krogu, kaj lahko doprinese družini, prijateljem, kje so njegove močne in šibke točke. Vredno se je zavedati, da so starši prvi in tisti, ki dajo otroku največjo vrednost.

Pogovor je bil najprej objavljen v reviji Naša družina, prilogi tednika Družina (25/2024).