Pred začetkom konference smo na Ministrstvo za okolje in prostor RS naslovili nekaj vprašanj o tem, kakšna stališča, pričakovanja in načrte ima Slovenija v odnosu do podnebnih sprememb, ki jih mnogi strokovnjaki dojemajo kot eno največjih groženj sodobnega časa.

Kakšna stališča bo Slovenija v okviru EU zagovarjala na podnebni konferenci in kako se je pripravljala nanjo? 

EU želi voditi z zgledom, zato je v okviru Evropskega podnebnega zakona določila ambiciozen cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za najmanj 55 % v primerjavi z letom 1990, v okviru doseganja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050.

EU, katere del je tudi Slovenija, je v pripravah na COP26 krepila dialog s tretjimi državami. Poseben poudarek je bil namenjen dialogu z državami G20, ki ustvarijo tri četrtine svetovnih emisij toplogrednih plinov, ter najbolj ranljivim državam, posebej majhnim otoškim državam.

Slovenija je krepila tudi dialog z državami, ki niso del skupine G20, s poudarkom na promociji integriranega upravljanja z vodnimi viri, zaščiti biodiverzitete in krčenju gozdov. V ospredju je podpora državam v neposredni soseščini (Zahodni Balkan, Vzhodno partnerstvo, Južno sosedstvo).

Kakšna pričakovanja ima naša država od konference?

Glavni cilj COP26 je doseči napredek glede dviga ambicije za omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje in mobilizacije dodatnih finančnih virov, skladno z zavezami, danimi državam v razvoju. Pomemben cilj konference je tudi dokončati delo v zvezi z delovnim programom Pariškega sporazuma, zlasti v zvezi s pomembnim vprašanjem člena 6, ki je na konferenci COP 24 v Katovicah ostalo nerešeno, in doseči, da bo konferenca pogodbenic sprejela sklep o skupnem časovnem okviru.

Ob neukrepanju bo Slovenija v prihodnosti še toplejša in poleti sušnejša, snega bo manj, ekstremnega vremena pa več.

Doseganje napredka pri uresničevanju teh ciljev je ključna prednostna naloga slovenskega predsedstva. Ključni cilj Slovenije bo uspešno zastopanje EU stališč navzven in v pogajanjih s tretjimi državami na letošnjem najpomembnejšem globalnem zasedanju.

Kako se bodo v prihodnje odražale podnebne spremembe v Sloveniji, če ne bomo ukrepali? 

Podnebne spremembe so realnost. V zelo kratkem času moramo ukrepati, da bi se izognili katastrofam večjega obsega. Na konferenci COP26 v Glasgowu bodo potekala pomembna pogajanja in dogovori na globalni ravni za zniževanje emisij, prilagajanje na podnebne spremembe in podnebno financiranje. Povečanje podnebnih ambicij je nujno, če želimo znižati oziroma zaustaviti globalno segrevanje na manj kot 2 stopinji, še bolje pa na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje in doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Lahko pa vsak posameznik s spremembo svojega ravnanja z naravnimi viri in zmanjšanjem onesnaževanja prispeva k spremembi na boljše. Prvi korak, ozaveščanje o posledicah našega ravnanja, je domena številnih. Šele z zavedanjem o problemu človeštvo lahko na globalni in individualni ravni začne spreminjati svoje ravnanje za boljši jutri.

Povečanje podnebnih ambicij je nujno, če želimo znižati oziroma zaustaviti globalno segrevanje na manj kot 2 stopinji, še bolje pa na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje in doseči podnebno nevtralnost do leta 2050.

Če ne bomo ukrepali, je simulacija, ki so jo izvedli na Agenciji RS za okolje, pokazala, da bodo podnebne spremembe najbolj prizadele nižinske gozdove, v katerih prevladujeta smreka in jelka. Znanstveniki svarijo tudi pred požari. Ob nadaljnjih spremembah podnebja se bo njihovo število povečalo. Posledice naraščajoče temperature so tudi dvig morske gladine, dvig vodne gladine, segrevanje morske vode, povečano število vodnih ujm in problemi z zasoljevanjem.

Ob neukrepanju bo Slovenija v prihodnosti še toplejša in poleti sušnejša, snega bo manj, ekstremnega vremena pa več. Pogostejše suše bodo zaradi padca ravni podtalnice pomenile tudi težave s preskrbo pitne vode. Nekatere reke bodo delno ali v celoti presahnile. Pomanjkanje vode bo prizadelo kmetijstvo, energetiko in predelovalno industrijo. Posledice bomo čutili vsi. Podražile se bodo hrana, energija in voda. Naslednja posledica naraščajočih temperatur je tudi dezertifikacija - toplejše zime in zmanjšana snežna odeja. Zato moramo ukrepati.

"Če ne bomo ukrepali, je simulacija, ki so jo izvedli na Agenciji RS za okolje, pokazala, da bodo podnebne spremembe najbolj prizadele nižinske gozdove, v katerih prevladujeta smreka in jelka." FOTO: Andrej Praznik

Katere ukrepe je Slovenija že sprejela, da bi ublažila posledice podnebnih sprememb? 

Slovenija podpira nov ambiciozen cilj, ki si ga je zadala EU, to je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 55 % do 2030 na ravni EU. Hkrati si bo prizadevala, da bo k skupnemu cilju prispevala svoj delež. Zaveza do leta 2030 predstavlja mejnik na poti do podnebne nevtralnosti do leta 2050 na ravni EU, ki jo je EU sprejela v Evropskem podnebnem zakonu.

Slovenija je v skladu s Pariškim sporazumom ter s podnebno politiko in zakonodajo EU pripravila Dolgoročno podnebno strategijo, s katero se je na nacionalni ravni zavezala za pospešeno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v vseh relevantnih sektorjih za dosego neto ničelnih emisij oziroma podnebno nevtralnost do leta 2050. Strategija je bila julija 2021 sprejeta v Državnem zboru.

Kaj v praksi pomeni, da bo Slovenija do leta 2050 podnebno nevtralna?

To pomeni, da bo učinkovito ravnala z energijo in naravnimi viri, hkrati pa ohranjala visoko stopnjo konkurenčnosti nizkoogljičnega krožnega gospodarstva. Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti in lokalno pridelani zdravi hrani. Prilagojena in odporna bo na vplive podnebnih sprememb. Slovenija bo družba, v kateri bosta kakovost in varnost življenja visoki, izkoriščala pa bo tudi priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja. Prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upoštevala se bodo načela podnebne pravičnosti. Stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, saj bo tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja.

Posledici naraščajoče temperature sta med drugim dvig morske gladine in segrevanje morske vode. FOTO: Jože Potrpin

Za koliko bo Slovenija zmanjšala emisije toplogrednih plinov?

Do leta 2050 bo Slovenija zmanjšala emisije toplogrednih plinov (TGP) za 80-90 % glede na leto 2005 in izboljšala ponore, hkrati pa pospešila izvajanja politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev.

Dolgoročna strategija nakazuje jasno pot dolgoročnega razvoja Slovenije na področju podnebnih sprememb ter s tem povečuje predvidljivost podjetij, vlagateljev in potrošnikov v zeleni prehod gospodarstva, v smer neto-ničelnih emisij toplogrednih plinov, pospešenega prehoda na obnovljive vire energije, opuščanja rabe fosilnih goriv in zmanjševanja končne rabe energije. Izvedbena zakonodaja in drugi ukrepi, ki se bodo nadgrajevali in dodatno sprejeli po sprejetju dolgoročne strategije, pa bodo še dodatno opredelili predvidene spremembe v sektorjih energetike, prometa, industrije, široke rabe, kmetijstva in odpadkov.

Slovenija stavi na zeleno in trajnostno naravnano prihodnost, kar od nas zahteva premislek o naših potrošnikih navadah kot posameznika in družbe. FOTO: Tatjana Splichal

Nadgradnja že obstoječih podnebnih ukrepov bo imela v Sloveniji na okolje velik in pomemben vpliv, saj bo sveženj podnebnih ukrepov prispeval k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Podnebne spremembe se v Sloveniji že izražajo (temperatura, vode), zato je za trajnostni razvoj Slovenije ključno čim prejšnje sledenje zastavljenim ciljem v podnebni strategiji, za dosego ciljev pa učinkovito sistemsko izvajanje potrebnih ukrepov v vseh sektorjih.

Dodatne investicije v določenih sektorjih se odražajo v večji energetski učinkovitosti in zato zmanjšujejo porabo energije, kar lahko ugodno vpliva na povečano varčevanje tako gospodinjstev kot podjetij. Vlaganje v zelen razvoj bo povečalo gospodarske aktivnosti, kar bo predvidoma povišalo zaposlenost v slovenskem gospodarstvu. Za zagotavljanje pravičnega prehoda bo zelo pomembno tudi oblikovanje in izvajanje politik, ki prispevajo k zmanjševanju neenakosti v družbi, kar se bo odražalo v področni zakonodaji.

Dodatne investicije v določenih sektorjih se odražajo v večji energetski učinkovitosti in zato zmanjšujejo porabo energije, kar lahko ugodno vpliva na povečano varčevanje tako gospodinjstev kot podjetij.

Za obdobje do leta 2030 dokument sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030), Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030, Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 (ReNPVO20-30) in drugih sektorskih dokumentih. Strategija nadgrajuje navedene dokumente in zastavlja vizijo, dolgoročne cilje do leta 2050 ter podaja usmeritve za njihovo doseganje (opredeljuje podcilje, prioritete, usmeritve glede podpornega okolja).