Spadam med Zemljane, ki najraje spijo v svoji domači postelji in kljub temu, da radi vandrajo po svetu, trpijo že ob sami misli na pakiranje za na pot oz. bivanje od doma. Najhujše je zame pakiranje pred glavnimi poletnimi družinskimi počitnicami. In to kljub temu da imam že precej 'velike' in samostojne otroke in da večino poti opravimo z avtom. Ker imam dve hčerki čez teden v dijaškem domu, je pakiranje in odpravljanje od doma pri nas redno na sporedu. Torej redno 'vadimo' in seznami so že v glavi, večina tega je rutina …, a je vseeno zame kot mamo to še vedno vsakič znova velik stres.

Ne tako daleč stran od nas grozljiva situacija sili ljudi v to, da spakirajo praktično v trenutku. Priznam, to je zame nočna mora na kvadrat, tudi če odmislim vojno stanje, ki nas hromi samo po sebi. Ne predstavljam si, kako se v veliki stiski, strahu za življenje, odločiš, kaj boš vzel s sabo na pot. Kaj je tisto, kar je res pomembno, kar v resnici šteje? Kaj potrebuješ? Kaj je nenadomest...