Njeno ime poznamo s številnih veroučnih gradiv, vodila je Skupnost slovenskih katehistinj in katehistov ter bila odgovorna za Katehetsko pastoralno šolo v novomeški škofiji. S. Brigita Zelič izhaja iz Savinjske doline, trenutno pa po že mnogih »postojankah« deluje v Radljah ob Dravi. Danes praznuje god, zato je beseda tekla o njeni zavetnici sv. Brigiti Irski, ki je živela v 5. in 6. stoletju.

Sestra Brigita, kako so vam izbrali ime?

Moja prababica iz Avstrije je bila Brigita. Očetov oče je bil voditelj rudarskega tima, s katerim je prepotoval veliko Evrope. Soprogo je našel v Avstriji. Ko so pri nas doma izbirali ime za zadnjo novorojenko, je mama rekla svoji tašči: »Zakaj se ne bi imenovala tako kot vaša mama?« Brigita, in to sv. Brigita Irska. To se mi zdi še posebej imenitno, ker imava s sv. Brigito Švedsko isto zavetnico!

Ob maminem 92. rojstnem dnevu. FOTO: Osebni arhiv s. Brigite Zelič

Pred leti ste za Družino povedali, da vam je v otroštvu oče ob večerih bral o svetnikih. Kdo je takrat napravil največji vtis na vas?

Gotovo sv. Janez Bosko. O njem nam je oče večkrat pripovedoval, v naši dnevni sobi je bila njegova slika. Včasih, ko sem še kot otrok vprašala, kdo je ta, je rekel: »To je Jakčev don Bosko.« Nisem vedela, kdo od njiju je pomembnejši. (smeh)

Jakčeva upodobitev don Boska. FOTO: splet

Ko sem don Boska začela spoznavati, sem ugotovila, zakaj je očetu bil tako všeč. Zelo veliko tega, kar sem pozneje našla pri njem, smo mi živeli doma. Poleg vere tudi družabnost, veselje, petje, komunikacijo in pozornost na to, da so stvari vzgojne in koristne. Ko sem ju vzporejala, sem videla, da je bilo v našem očetu in domu že veliko salezijanskega.

Ko ste razmišljali o svojem poslanstvu, ste spoznali, da vas najbolj veseli pomoč drugim. V tem ste zelo podobni svoji zavetnici! O sv. Brigiti Irski namreč beremo, da je »srečo iskala samo v dobrih delih«, posebej rada je služila revnim in zapuščenim …

Ko je bila kot nezakonski otrok poslana v rejo, je bila njena rejnica bogoljubna žena. Otroka je vzgajala v veri – to ni bilo nekaj suhoparnega, ampak odnos do Boga. Mala Brigita je doživljala veselje ob tem, ko je kaj dobrega naredila. Vidim, da je to v človeški naravi. Otroke sem pri verouku večkrat vprašala, kdaj so bolj zadovoljni: ko delajo nekaj po svoje, trmarijo in nagajajo ali ko kaj dobrega naredijo. Zažari jim obraz in pritrdijo: »Srečen sem, ko kaj dobrega naredim.« To je Božja zamisel za nas: da bi bili srečni skozi konkretna dela ljubezni. To se potrjuje iz generacije v generacijo.

FOTO: Osebni arhiv s. Brigite Zelič.

Za razliko od krstne zavetnice, ki se je podala v samoto, ste se vi pridružili hčeram Marije Pomočnice, salezijankam. Vi ste iskali nekaj drugega, kajne?

Iz življenjepisa sv. Brigite se vidi, da je gojila osebni odnos z Jezusom in morala biti hkrati zelo družabna oseba. Kako bi se ji sicer ob njenih zaobljubah pridružila še tri dekleta? Jaz pa sem od doma šla s slutnjo. Redovnega življenja nisem poznala in sem si po srednji šoli rekla, da grem pogledat, da ne bom kdaj rekla kot kakšne starejše gospe: »O, ko bi bila še enkrat mlada!«

Jaz pa sem videla, da mi je koža bolj prav – in mi je še vedno, vsako leto bolj.

Počasi sem se začela vživljati v skupnost. Redovno življenje postavlja določene usmeritve in vsakič, ko sem sprejela kaj, kar je na zunaj videti kot omejitev, sem se čutila svobodnejšo. Če ne bi bila za to, bi me to utesnjevalo. Jaz pa sem videla, da mi je koža bolj prav – in mi je še vedno, vsako leto bolj.

Sv. Brigita Irska je najbolj češčena svetnica med Irci. Njej na čast so sezidali celo več cerkva kot sv. Patriku! Ste že obiskali katero od njej posvečenih cerkva?

Na Irskem nisem bila, sem pa obiskala podružno cerkev nad Ankaranom. Tam ji rečejo sv. Brida.

Kolomban, podružnična cerkev sv. Bride. FOTO: Andrej Praznik

S čim mislite, da si je pridobila takšno priljubljenost in zaupanje?

Lahko ugibava. Po mojem je bila to zelo simpatična, družabna oseba. Ni ustvarjala svojega slovesa. Uspela je usmerjati ljudi v tisto, kar jih osrečuje – k Bogu. S svojim življenjem je potrjevala, da vera ni nekaj abstraktnega. Vera, upanje, ljubezen – to je biti z Bogom.

Menda je bila Brigita tako sveta, da so jo imeli za najboljši približek device Marije. Nadeli so ji častno ime »irska Marija«.

Vidi se tudi, da se je ohranil spomin v skupnostih, ki jih je ustanavljala. To je zame čudovito – kako je v časih, ko ni bilo telefonov in tiska, prepotovala celo Irsko in ustanavljala skupnosti. Morala je biti zelo prepričljiva. Bila je to, kar je bila, in je dovolila Bogu, da je to, kar je. Bila je pristna in Bog je lahko po njej delal in pritegoval dekleta, da so se ustanavljale nove skupnosti.

»Želim, da bi povsod vladala veselost,« je zapisala. Morda je bila prepričljiva prav zaradi veselja, ki ga je bržkone izžarevala.

Ko gledam njeno življenje, se mi potrjuje to, kar sem doživela tudi pri drugih svetnikih: da je svetnik najkoristnejši človek na svetu. Sv. Brigita je osrečila mnogo ljudi, tudi s čudeži. Ob srečanju z Janezom Pavlom II. sem bila še študentka, pri zaključku študija v rimski vročini. Po tistem kratkem srečanju, ko doživiš Božji dotik, je vsa utrujenost odpadla!

Tako kot je moralo biti ob srečanju s sv. Brigito, tudi danes srečujemo svete ljudi, ki nas napolnjujejo z dobroto in navdihom.

Že takrat sem ga doživela kot svetnika, podobno argentinskega kardinala Eduarda Pironia, ki je prihajal v našo mednarodno skupnost. Tisto veselje, ki je žarelo iz tega priletnega človeka, tisti žar v očeh … Tega si človek ne da sam, to povzroča Božja navzočnost – Bog, ki želi, da bi bili srečni in osrečevali druge. Tako kot je moralo biti ob srečanju s sv. Brigito, tudi danes srečujemo svete ljudi, ki nas napolnjujejo z dobroto in navdihom.

Tudi s. Brigita je med tistimi, ki izžarevajo veselje! FOTO: P. G.

V življenjepisih beremo, da naj bi sv. Brigita do sedemdesetega leta ohranila mladostno svežino – tudi po tem sta si na moč podobni!

(smeh) Bogu hvala za vsako leto življenja. Kot majhen otrok si še zdaleč nisem predstavljala, da bom dosegla ta leta, ker sem bila hud astmatik. Zgleda, da s pomočjo znanosti, ki napreduje, to dobro obvladujem. Življenje je lepo, še posebej, če vera daje smer. Biti veren pomeni videti dlje – v življenju z leti pridobivamo znanje, ostane pa še veliko tistega, česar ne vemo. Človeški razum trči ob zid, naprej pa pomaga vera, ki gre preko in nam odpira nova obzorja. Najpomembneje je, da živimo z Bogom. Po njegovi dobroti lahko živimo v milosti.

Sv. Brigita je zavetnica Irske, porodnic in otrok, pesnikov, kovačev, mlekarjev, krav in živine, priprošnjica proti nesrečam in preganjanjem …

Omenili ste že, da je sv. Brigita poskrbela za številne čudeže. Čeprav se tudi danes marsikdo ne bi branil npr. spreminjanja vode v pivo, bi nam morda bolj prav prišlo, da bi nam kdo zavezal jezik – sv. Brigita naj bi namreč z znamenjem križa obrekovalki vzela dar govora. Če bi lahko izbirali, za kateri čudež bi jo prosili, da ga izmoli danes?

Če bi prosila za druge, bi prosila predvsem za mlade, da bi našli svojo pot v življenju. Da bi jo iskali v sebi, ne povsod okrog. Samo tako bodo srečni. Verjetno je sv. Brigita nekje v ozadju to izprosila meni, svoji varovanki ...
Zase pa bi jo prosila, da bi me pripeljala na kraj, kjer je ona, na nebeško gostijo. Življenje ne preneha, ne mine. Sv. Brigita, prosi zame in za vse!

Sestra Brigita, blagoslova za god! FOTO: Tatjana Splichal