Kaj je dobro vedeti o drugem delu sinode o sinodalnosti
Kaj je dobro vedeti o drugem delu sinode o sinodalnosti
Spomnimo, kaj je dobro vedeti o enem najpomembnejših dogodkov v vesoljni Cerkvi v letošnjem letu:
Kaj je sinoda o sinodalnosti?
Sinoda o sinodalnosti, ki jo je papež Frančišek začel oktobra 2021, je večletni svetovni podvig, med katerim smo katoličani povabljeni, naj svojim krajevnim škofijam posredujemo povratne informacije o vprašanju: »H katerim korakom nas vabi Sveti Duh, da bi rasli na naši skupni poti?«
Kot spominjajo pri spletnem portalu CNA, je obsežen sinodalni proces Katoliške cerkve že doživel škofijske, nacionalne in celinske faze ter prvo zasedanje vesoljne sinodalne skupščine v Vatikanu oktobra 2023. Naslednje zasedanje v letošnjem oktobru bo druga in zadnja globalna skupščina, s katero se bo zaključila razločevalna faza sinode.
Sinodalnost je opredeljena kot »hoja kristjanov skupaj s Kristusom in proti kraljestvu, v povezanosti s celotnim človeštvom«.
Kaj pomeni sinodalnost?
Sinodalnost je bila v povzetku poročila za leto 2023 opredeljena kot »hoja kristjanov skupaj s Kristusom in proti kraljestvu, v povezanosti s celotnim človeštvom«. Vključuje »zbiranje na različnih ravneh cerkvenega življenja, medsebojno poslušanje, dialog, skupnostno razločevanje, oblikovanje soglasja kot izraza Kristusove navzočnosti v Duhu in sprejemanje odločitev v diferencirani soodgovornosti«.
Papež Frančišek si po lastnih navedbah sinodo o sinodalnosti predstavlja kot »potovanje s Svetim Duhom, ne kot parlament, ki zahteva pravice in uveljavlja potrebe v skladu z dnevnim redom sveta, ne kot priložnost za sledenje vetru, ki piha, temveč kot priložnost, da pustimo prostor Svetemu Duhu«.
Katera so osrednja vprašanja in teme sinodalne skupščine leta 2024?
Delovni dokument ali Instrumentum laboris za leto 2024, ki temelji na rezultatih lanskega zasedanja, izpostavlja tri krovna vprašanja:
1. Kako smo lahko bolj polno znamenje in orodje zedinjenja z Bogom in edinosti vsega človeštva?
2. Kako lahko bolje delimo darove in naloge v službi evangelija?
3. Katere procese, strukture in institucije potrebuje misijonarska sinodalna Cerkev?
Dokument se osredinja na to, da je »sinodalna Cerkev v poslanstvu«, in predlaga konkretne načine za izvajanje bolj sinodalnega pristopa pri upravljanju Cerkve, teologiji, poslanstvu in razločevanju nauka.
Delovni dokument za sinodo predlaga nove načine pristopa k »spornim« vprašanjem v Cerkvi.
Katere teme bi lahko obravnavali na sinodalni skupščini?
Instrumentum laboris 2024 se je izognil poudarjanju nekaterih spornih tem, o katerih se je razpravljalo že na zasedanju 2023. Namesto neposrednega obravnavanja vprašanj, kot so zahteve LGBTQ, so bile te teme prenesene na specializirane študijske skupine za nadaljnjo obravnavo.
Dokument predlaga tudi nove načine pristopa k »spornim« vprašanjem v Cerkvi. Predlaga spodbujanje »pobud, ki omogočajo skupno razločevanje spornih doktrinarnih, pastoralnih in etičnih vprašanj«, ter predlaga zaupna srečanja strokovnjakov, po možnosti tudi tistih, ki jih ta vprašanja neposredno zadevajo.
Kako se sinoda o sinodalnosti razlikuje od preteklih škofovskih sinod?
Sinoda je srečanje škofov, ki se zberejo, da bi razpravljali o določeni temi teološkega ali pastoralnega pomena in nato pripravili dokument z nasveti ali priporočili za papeža.
Na škofovski sinodi leta 2023 so prvič sodelovali delegati z glasovalno pravico, ki niso škofje. Skoraj tretjino od 364 glasovalnih delegatov je neposredno izbral papež, vključno z laiki, duhovniki, redovnicami in diakoni. Štiriinpetdeset članov z glasovalno pravico je ženskega spola.
Kdo so udeleženci?
Generalno tajništvo škofovske sinode je sporočilo, da se je začetna faza poslušanja na škofijski ravni zaključila z udeležbo 112 od 114 svetovnih katoliških škofovskih konferenc.
Na oktobrski skupščini bo sodelovalo 368 članov z glasovalno pravico in 96 udeležencev brez glasovalne pravice.
V delovnem dokumentu je zapisano, da »brez otipljivih sprememb vizija sinodalne Cerkve ne bo verodostojna«.
Kdo so ključni organizatorji sinode o sinodalnosti?
Kardinal Jean-Claude Hollerich, 66-letni nadškof Luksemburga, kot glavni poročevalec ostaja eden vodilnih organizatorjev sinode o sinodalnosti. Jezuitski kardinal je član papeževega sveta kardinalov svetovalcev, v teh dneh pa gosti papeža Frančiška na apostolskem obisku v Luksemburgu.
Nekdanji škof Goza na Malti kardinal Mario Grech prav tako ostaja glavni tajnik škofovske sinode.
Kaj sledi po zaključku sinode?
Letošnje oktobrsko zasedanje pomeni zaključek razločevalne faze. Naslednja faza bo osredinjena na izvajanje sprejetih sklepov. Petnajst študijskih skupin, ki so bile oblikovane za obravnavo tem z lanskega zasedanja, bo svoje delo nadaljevalo do junija 2025. Na začetku oktobrskega zasedanja bodo sicer podale poročilo o napredku svojih razprav, vendar njihovo delo s tem ne bo zaključeno.
V delovnem dokumentu je zapisano, da »brez otipljivih sprememb vizija sinodalne Cerkve ne bo verodostojna«.
Ali obstaja molitev za sinodo?
Organizatorji predlagajo molitev Adsumus Sancte Spiritus, s katero se je začelo vsako zasedanje na drugem vatikanskem cerkvenem zboru. Prve besede v latinskem izvirniku pomenijo »Pred teboj smo, Sveti Duh«: s to molitvijo kličemo Svetega Duha, naj dela v nas, da bomo mogli biti občestvo in ljudstvo milosti. Za tokratni sinodalni proces je v rabi poenostavljena oblika te molitve.
Pred Teboj smo, Sveti Duh,
ko smo zbrani v Tvojem imenu.
Samo ti nas vodi,
bodi doma v naših srcih;
pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
in kako naj hodimo po njej.
Šibki smo in grešni;
ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti
ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.
Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti
in se ne bomo oddaljili od poti resnice
in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo,
ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času,
v občestvu z Očetom in Sinom
na vekov veke.
Amen.