Papež Frančišek je leta 2020 nedeljo mladih prestavil s cvetne nedelje na nedeljo Kristusa Kralja, krajevnim Cerkvam pa dal možnost, da jo praznujejo na drug datum. Slovenski škofje so za nedeljo mladih določili drugo nedeljo v septembru – teden mladih se bo tako vedno sklenil s festivalom Stična mladih. 

Prvi teden mladih se je v Cerkvi na Slovenskem začel 12. septembra. S prvo nedeljo mladih začenjamo triletno obdobje mladih, ki bo priložnost za temeljitejši razmislek o mladih in mladinski pastorali. V skladu s tem diha tudi letošnji pastoralni tečaj z naslovom Pota mladosti. 

Matevž Mehle, direktor Katoliške mladine in voditelj urada za mlade pri SŠK, na njem predstavlja zanimive izsledke slovenske ankete o duhovnosti in veri mladih »Kaj ti daje smisel?«, ki jo je izvedel urad za mlade.

Ključni so odnosi, družba, pogovor

Mlade so pri analizi ankete razdelili na aktivne katoličane, ki hodijo k maši vsaj tedensko, neaktivne katoličane, ki se maše udeležijo priložnostno, in neverujoče. 

»Zelo jasno se je pokazalo, da so aktivni katoličani v otroštvu hodili k maši, bili aktivni v župniji in se doma pogovarjali o veri. Glavna razlika med aktivnimi in neaktivnimi je prav pogovor o veri. Ta najbolj vpliva na versko življenje kasneje,« ugotavljajo. 

Aktivni katoličani po birmi ostajajo, da naredijo kaj dobrega, da ostanejo povezani s skupnostjo, ker imajo v župniji prijatelje; šele nato sledi duhovna dimenzija. 

»Družba, sprejetost in dobra dela so super vstopna točka, a ne smemo ostati pri tem,« posvari Mehle. Tudi Špela Potočnik, svetovalna delavka v Zavodu sv. Frančiška Saleškega v Želimljem, opaža, da mladi smisel iščejo predvsem v odnosih. »V preteklem letu so dijaki kričali po odnosih predvsem zunaj družine. Virtualni klici niso uspeli nadomestiti pristnih odnosov v živo. Mladi so kričali po dotiku, zmenkih v živo, po pogovoru v živo, po šolanju v živo. In ker tega ni bilo, so iskali stike na drugačne načine – tudi na nezdrav način,« pove.

Mladi in moralna stališča Cerkve

Neverujoče so v anketi »Kaj ti daje smisel?« spraševali po razlogih za nevero. »Glavni razlog ni nasprotje med znanostjo in vero, pač pa škandali verskih voditeljev in nestrinjanje s stališči verujočih glede socialnih in moralnih vprašanj. Mlad fant, ki se pripravlja na krst, je ravno zaradi moralnih stališč nasprotoval Cerkvi, potem pa je na ameriških YouTube kanalih odkril dobre, razumljive razlage katoliških stališč. Rekel mi je, da ga žalosti in skrbi, da v Sloveniji ni nikogar, ki bi znal te stvari predstaviti na tak način,« Mehle oriše enega ključnih izzivov evangelizacije. 

Anketa to jasno kaže: »Varovanje okolja se vsem zdi izjemno pomembno, pri splavu, evtanaziji, predzakonski spolnosti in podobnih temah pa že aktivni katoličani niso več enotni,« pojasni.

»V krizah in negotovostih je vedno ostalo nekaj gorečih, po katerih je potem Bog nagovoril ljudstvo in je spet postalo njegovo. Zdaj smo v tem času!« FOTO: Tatjana Splichal.

Rdeča luč za duševno stanje

Letos so znani tudi rezultati Mladine 2020, obsežne raziskave o položaju mladih v slovenski družbi, ki jo na deset let izvaja Urad RS za mladino. Ta današnjo mladino v primerjavi z letom 2010 opiše kot bistveno bolj aktivno, avtonomno in odgovorno, največ pozornosti pa zahteva duševno stanje mladih, ki se je bistveno poslabšalo. 

Občutenje stresa se je v desetih letih podvojilo, osamljenost se je potrojila. Špela Potočnik opozarja, da »mladi potrebujejo sogovornika, nekoga, ki posluša do konca, zadev ne rešuje prehitro namesto njih, temveč zaupa v njihove sposobnosti in jim stoji ob strani, ko naredijo korak naprej, ter jim ob morebitnih padcih pomaga vstati«. 

Sama mladim ni le sogovornica, saj jim pri spopadanju s stresom pomaga tudi z metodo TRE (Tension, Stress and Trauma Releasing Excercises). »Nekaterim se izboljša spanec, drugi izgubijo strah pred testi, tretjim se izboljšajo gibalne spretnosti ... Pomemben doprinos metode TRE je krepitev samozavedanja oz. prepoznavanje dogajanja v lastnem telesu. Mlade učim, kako naj prisluhnejo svojemu telesu in prepoznajo stresni odziv, ko se začne dogajati. Samoregulacija je veščina, ki se jo mladi postopno naučijo: kdaj se ustaviti, kako prepoznati svoje telesne meje, jim prisluhniti in jih upoštevati,« našteva danes še kako pomembne veščine.

Manj katoličanov kot kdajkoli prej

Mladina 2020 je zajela tudi področje religije. Delež mladih, ki se ne identificirajo z nobeno religijo, je od leta 2010 poskočil s 24 % na 40 %. Med katoličane se prišteva 44 % mladih. 

»Že pred dvema letoma sem duhovnike opozoril, kako hitro pada število teh, ki se identificirajo kot katoličani. Sploh se ne zavedamo, kakšna zgodovinska prelomnica je to – zelo verjetno se prvič od pokristjanjevanja Slovanov manj kot polovica mladih identificira kot katoličani!« izpostavlja Mehle.

Medtem ko se veča število neverujočih, verujoči pogosteje obiskujejo verske obrede. Prihaja do polarizacije.

Mehle komentira: »Ko se vrednote v družbi liberalizirajo in postanejo nejasne, ko slišimo krilatice kot npr. »Bog je povsod isti,« se ustvari praznina: Zakaj bi sploh bil katoličan, če je itak vseeno? Gre za hud relativizem, svet daje občutje negotovosti. S tem pride iskanje trdnosti, identitete. Od tod poli, ki dajejo neko trdnost. Ideologija, ki služi kot ogrodje, na katerem postavljam svoje življenje. Vprašanje je, koliko je v skladu z resnico, ampak daje pa trdnost.« 

Poudarja, da je to za Cerkev obdobje priložnosti. »Mladi prav zaradi te negotovosti bolj kot prejšnje generacije iščejo temelj.« To je vzorec že od Stare zaveze, pravi: »Vedno je v krizah in negotovostih ostalo nekaj gorečih, po katerih je potem Bog nagovoril ljudstvo in je spet postalo njegovo. Zdaj smo v tem času! Zavedati se moramo, da so tisti, ki so goreči, poganjek, upanje za naprej. Na nas pa je, da jih spremljamo, opremimo, jim damo živo vodo.«

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Družina (38/2021).