Po mnenju poznavalcev je boj Martina Luthra Kinga ml. proti revščini in neenakosti danes še vedno enako pomemben kot v času gibanja za državljanske pravice v ZDA. Ob spominskem dnevu Martina Luthra Kinga ml., ki ga danes obhajajo v Združenih državah Amerike, je britanska medijska mreža BBC objavila nekaj presenetljivih in manj znanih dejstev o karizmatičnem borcu za državljanske pravice.

Govor »Moje sanje so« je bil spontan

Na polovici njegovega govora leta 1963 je gospel pevka Mahalia Jackson zakričala: »Povej jim o svojih sanjah, Martin!«. Poziv je Kinga spodbudil, da je v spomin priklical svojo pridigo, ki jo je pred časom že predstavil vernikom: v njej je opisal različico ameriških sanj, enakopravnih in dostopnih vsem državljanom.

»Moje sanje so, da bodo moji štirje majhni otroci nekega dne živeli v državi, kjer jih ne bodo sodili po barvi kože, ampak po vsebini njihovega značaja. O tem danes sanjam,« je dejal dr. King.

Ta znameniti trenutek je pozneje zaslovel kot govor »Moje sanje so«. Da bi resnično udejanjili sanje dr. Kinga o enakosti, pa bo treba še veliko storiti, je prepričan Lerone Martin, direktor Inštituta za raziskave in izobraževanje Martina Luthra Kinga ml. na stanfordski univerzi, ki meni: »Njegove sanje o enakosti so značilno ameriške.«

Ob rojstvu je prejel ime Michael King

Ko se je poznejši karizmatični borec za državljanske pravice rodil 15. januarja 1929, je dobil ime po svojem očetu Michaelu Kingu. Toda šest let pozneje je Kingov oče obiskal Nemčijo in se seznanil z Martinom Luthrom, voditeljem protestantske reformacije. To naj bi ga tako navdihnilo, da je po vrnitvi domov uradno spremenil svoje ime v Martin Luther King, starejšega sina pa je preimenoval v Martina Luthra Kinga ml.

Martin Luther King ml. med enim svojih množično obiskanih nagovorov leta 1967. FOTO: Wikipedia

King se je na fakulteti odločil, da bo postal pridigar

Leta 1944 je bil Martin Luther King ml. pri 15 letih sprejet na kolegij Morehouse. Več rodov Kingove družine je diplomiralo na tem prestižnem moškem kolegiju v Atlanti v ameriški zvezni državi Georgia, ki so ga tradicionalno obiskovali študentje afriškega porekla.

Po podatkih Kingovega inštituta naj bi bil prihodnji vodja za državljanske pravice »povsem običajen« učenec, vendar je bilo njegovo šolanje na kolegiju Morehouse ključnega pomena pri prebujanju njegove strasti do družbene in politične enakosti ter ga je spodbudilo, da je postal pridigar.

V 13 letih 30 aretacij

Po podatkih Kingovega centra je bil MLK ml. v 13 letih svojega delovanja na področju prizadevanj za državljanske pravice aretiran 30-krat, večinoma zaradi prekrškov in kršitev državljanskih protestov. Čeprav je bil pogosto tarča organov pregona, King nad zaporom seveda ni bil pretirano navdušen.

Oktobra 1960 so ga aretirali po mirnem protestu v veleblagovnici v Atlanti in ga zaprli v državnem zaporu v Georgii. Iz zapora je pisal svoji ženi Coretti, v katerem je izrazil upanje, da bo »pretirano trpljenje, ki ga trenutno doživlja naša družina, na nek način pripomoglo k temu, da bo Atlanta postala boljše mesto, Georgia boljša zvezna država in Amerika boljša država«.

Preživel je več poskusov atentata

Septembra 1958 se je Kingu približala duševno bolna ženska, ko je v Harlemu podpisoval izvode svoje zadnje knjige Korak proti svobodi. Ženska je najprej preverila, ali je res King, nato pa ga je zabodla z osemnajstcentimetrskim rezilom.

Zdravniki so takrat dejali, da je bil »na robu smrti«, ker je bil nož tako blizu njegove aorte. Ko je izvedel, da je bila ženska duševno bolna, je King dejal: »Do nje ne gojim nobene zamere.« Žensko je pozval, naj si poišče primerno zdravljenje.

Tudi Kingova mati Alberta je bila umorjena

30. junija 1974, šest let po atentatu na MLK ml., je 23-letni moški streljal na Kingovo mater Alberto Williams King, medtem ko je igrala na orgle med mašo v baptistični cerkvi. Kingova je zaradi strelnih ran umrla.

Strelec je bil spoznan za krivega in obsojen na smrt, vendar je bil pozneje znova obsojen na dosmrtni zapor, delno tudi zaradi nasprotovanja družine King smrtni kazni.

Na pohodu za državljanske pravice v Washingtonu leta 1963. FOTO: Wikipedia

Kingovi so plačali za rojstvo Julie Roberts

V pogovoru s televizijsko voditeljico Gayle King je ameriška igralka Julia Roberts potrdila malo znano dejstvo o dnevu, ko se je rodila. »Družina King je plačala račune za porodnišnico,« je pojasnila igralka in dodala, da sta se družini Roberts in King zbližali, ker so njeni starši sprejeli Kingove otroke v svojo igralsko šolo v Atlanti.

Pozneje, ko se je rodila Julia in si njena družina ni mogla privoščiti računov za porodnišnico, sta King in njegova žena Coretta Robertsovim »pomagala iz zagate«.

Ob smrti je imel komaj 39 let

Ko je bil dr. King 4. aprila 1968 umorjen, mu je bilo komaj 39 let. Za državljanske pravice in rasno enakost se je v javnosti zavzemal manj kot 13 let. Po podatkih Kingovega centra pa je v tem kratkem času uspel doseči večji napredek na področju rasne enakosti v Združenih državah kot vsi drugi v preteklih 350 letih skupaj.