Rad gledam konja, ko elegantno dirja čez polje. Na jahanje pa se ne spoznam. Nedavno sem poslušal neko osebo srednjih let, ki je velika ljubiteljica konj in je šele pred kratkim začela jahati. Razlagala mi je, da je pri jahanju bistveno to, da ohranjaš ravnotežje. Konj predstavlja horizontalo, jahač na konju pa vertikalo – torej križ. Težišče tega križa, ki preprečuje padec, pa se nahaja točno v križu človeka. Umetnost jahanja je v tem, da jahač v svojem križu ohranja težišče na konju in se hkrati na najbolj naraven način zlije s konjem.

Tega nisem vedel. Še bolj me je fasciniralo, ko je nadaljevala svoje razmišljanje o težišču in križu v duhovnem življenju. Rekla je dobesedno tako: »Vse gre preko križa. V njem najdemo svoje težišče. Če zanemarimo to zakonitost, pademo s konja, kar sem tudi sama izkusila. Tako in drugače.«

Ko sem jo prosil, naj mi o tem kaj več pove, je nadaljevala: »Srce mi pravi, da se v križu človek sreča z Bogom. Naša horizontala...