Morda se kdo od bralcev teh vrstic, ki ima dovolj dolgo »zgodovinsko kilometrino«, spomni nekega televizijskega intervjuja z enim največjih slovenskih zločincev, namreč Ivanom Mačkom – Matijo. Prostodušno – pravzaprav kar primitivno – je pripovedoval o tem, kako je lagal o stanju v Sovjetski zvezi. O življenju v t. i. zibelki komunizma je namreč poslušal in mislil »samo v superlativih«, da je to nekaj, »kjer je člov'k, delav'c končno osvobojen vsega«, da lepo živi in dela. Takšno idealistično predstavo so širili slovenski komunisti, ki so odhajali v Moskvo na revolucionarno usposabljanje, ko so se vračali, pa »nam niso čiste vode nalili«, kakšno je bilo dejansko življenje. Tudi Maček je bil po vrnitvi iz Sovjetske zveze tiho, o resničnem stanju ni pripovedoval, ker je menil, da slovenskim komunistom o tem »ni treba nič vedeti« oz. »ker sem smatral, da bom s tem partijo razbijal, če bom pripovedoval resnico, kako gor izgleda«. Kasneje so mu nekateri molk in laži očitali, pa jim je od...