Starejši menihi so novince in majhne otroke pogostili s pečenim testom, zvitim v obliki prekrižanih rok, kar je bila klasična samostanska molitvena drža.

»Pretiolas« pomeni »majhne nagrade«.

Te priboljške so imenovali pretiolas, kar pomeni »majhne nagrade«: majhne nagrade za otroke, ki so se uspešno naučili molitve. Nekateri ljudje pravijo, da so to pecivo sprva imenovali bracellae (»drobne roke« ali »male roke«), od koder izvira tudi nemški izraz »brezel«.

Preste pri zadnji večerji? FOTO: arhiv Družine

Preste so po mnenju mnogih klasičen postni ali adventni priboljšek, saj so narejene le iz moke, vode in soli, brez dodanih mlečnih izdelkov ali jajc. Ko so se iz Italije razširile po preostali Evropi, so po izročilu dobile še dodaten duhovni pomen: tri luknje v presti naj bi predstavljale Sveto Trojico - Očeta, Sina in Svetega Duha. Sčasoma so jih začeli povezovati še z dolgim življenjem in blaginjo, saj so postale odličen, enostaven in okusen način za potešitev lakote.