V državnem zboru je danes na dnevnem redu še zadnji »paket« zaslišanj kandidatov za ministre pred parlamentarnimi odbori. Med njimi bo pred člane odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sedel kandidat za resornega ministra Luka Mesec (Levica). Vodenje tega ministrstva naj bi sicer po novem razrezu – če bo sprejeta novela zakona o vladi – prevzel Simon Maljavec, Mesec pa ministrstvo za solidarno prihodnost.

Z Alešem Primcem, predsednikom stranke Za Slovenijo – Glas za otroke in družine pa smo pogledali, kakšne spremembe v mandatu 15. vlade, ki jo sestavlja Robert Golob, pričakujemo na področju družinske politike. Kot je razvidno iz vsebine koalicijske pogodbe to ne bo prednostna naloga bodoče vlade, ocenjuje Primc in celo svari, da bo treba pozorno spremljati, da pravic družin ne bodo celo krčili in poslabšali materialnega položaja družin. V koalicijski pogodbi je namreč »določba, da bodo posegali v sistem davčnih olajšav za vzdrževane družinske člane, ki so v veliki večini otroci.«

V iztekajočem se mandatu je bilo več ukrepov v prid družinam, od izrednih ukrepov za blažitev posledic epidemije do sistemskih rešitev izboljšave položaja družin. Kaj lahko glede na vsebino programskega dela koalicijske pogodbe pričakujemo v tem mandatu?

Res je. Janševa vlada je v tem mandatu zares veliko naredila za družine in izboljšanje materialnega položaja družin, npr. zastonj drugi in vsi naslednji otroci v vrtcu, dodatek za velike družine, zvišan je starševski dodatek, ob rojstvu otroka dobi družina 500 evrov, 300 evrov dodatka so prejele velike družine, vsi družinski člani so prejeli turistične bone, vlada je zvišala tudi pomoč ob rojstvu otroka, zvišala nadomestilo za izgubljen dohodek staršev otrok s posebnimi potrebami, omogočili so tudi brezplačno sobivanje starša z otrokom v bolnici in še kaj. V tem pogledu je bila ta vlada družini in otrokom najbolj naklonjena vlada do sedaj. Kot rečeno, v koalicijski pogodbi ni nobenih napovedi izboljšanja položaja družin, ampak grožnja z zmanjšanjem olajšav pri dohodnini za vzdrževane družinske člane.

Kako si lahko razlagamo predlog, da bodo preučili možnosti nadomestitve sistema olajšav za vzdrževane družinske člane s pravičnejšim sistemom davčnega kredita?

Davčni kredit pomeni v praksi načeloma oprostitev plačila dohodnine za tiste, ki prejemajo najnižje plače. To podpiram, če pa bodo hkrati ukinili davčne olajšave za vzdrževane družinske člane, kar se lahko razume iz stavka, ki ste ga navedli, bodo porušili slovensko razvojno družinsko in demografsko politiko. Temu se bomo z vsemi silami uprli.

Aleš Primc: V koalicijski pogodbi ni nobenih napovedi izboljšanja položaja družin. FOTO: Tatjana Splichal

Koalicijska pogodba predvideva nove davke – veliko prahu je dvignil predlog davka na premoženje. Kakšen vpliv bi novi davki lahko imeli na položaj družin?

Leve vlade višajo davke. Stranke, ki sestavljajo novo vlado teh namenov pred volitvami niso skrivale, ampak so to odkrito napovedovale. Nova vlada sedaj razume, da ima poln mandat za višanje davkov. Kolikor se pogovarjam s kolegi iz tujine, bi pri njih vsaka stranka, ki bi napovedovala višanje davkov in nove davke, na volitvah propadla. Naslednje volitve bomo imeli možnost to popraviti, saj je bila ustava leta 2013 spremenjena tako, da ni dopusten referendum o davkih. Kar bodo na davčnem področju naredili, ne bomo mogli zavrniti na referendumu. Sam sem bil pri tistih spremembah ustave zelo dejaven in sem javno ter v mnogih osebnih pogovorih skušal prepričati veljake desnih strank, da za tiste spremembe ustave ne bi glasovali. Žal me niso poslušali. Nepremičninski davek je radikalno protidružinski in sicer ker, spodbuja, da bi ljudje vse sproti potrošili, namesto investirali. In vemo, da v družinah investiramo, ker vemo za koga delamo. Se pravi za otroke in vnuke.

Kar bodo na davčnem področju naredili, ne bomo mogli zavrniti na referendumu. (Aleš Primc)

Kako ocenjujete predlagane ukrepe in spremembe socialno-varstvenih pravic (npr. avtomatizacija dodeljevanja letnih pravic, zasledovanje načela »socialni transferji in storitve sledijo potrebam ljudi«. ter postopna uvedba temeljih dobrin otrok in mladih)?

Če bodo res poenostavili redne letne postopke za pridobitev pravic, bo to odlično. Tudi to, da sledijo socialni transferji in storitve potrebam ljudi, je seveda prav. Izpostaviti pa je treba, da so družinski transferji razvojni in ne socialni in upam, da to nova vlada razume in pod krinko prej navedenega ne bo krčila družinskih prejemkov. Kaj razumejo v Levici kot temeljne dobrine otrok in mladih, bodo morali še povedati, v kolikor ne gre za pravice, ki izhajajo iz Konvencije o otrokovih pravicah. Pri Levici je zmeraj treba biti previden, ko sladko govorijo. Velikokrat hočejo s takimi besedami zakriti krivice, ki jih delajo.

Kaj razumejo v Levici kot temeljne dobrine otrok in mladih, bodo morali še povedati. (Aleš Primc)

Kako komentirate namero, da se v predmetnik vključi vsebine o spolnih in drugih stereotipih?

Gre za zelo nevarno zadevo za otroke in družine. LGBTQIA+ aktivisti prehajajo v naslednjo fazo svojih protidružinskih operacij, ko odkrito brez ovinkarjenja posegajo v šolski prostor z namenom zmešati glave otrok v najbolj občutljivem obdobju. Si predstavljate, da hočejo dati v pravilnik, ki določa potrebno izobrazbo vzgojiteljic v vrtcih, izobrazbo študija spola, katerega glavno izhodišče je, da ne priznava naravnega moškega in ženskega spola in trdi, da si mora vsak človek spol sam izbrati. In to ne samo moškega ali ženskega, ampak so prišli do tega, da je menda teh spolov že čez sto. In oni bi zdaj te ljudi zaposlovali v vrtcih kot vzgojitelje, da bodo s temi stvarmi obremenjevali otroke v vrtcih in seveda, hočejo s tem nadaljevati skozi celoten proces šolanja. To so, kot pravite, napovedali celo v koalicijski pogodbi. Se spomnite, kako je Golob čestital ob 8. marcu? Čestital je ženskam in osebam, ki se identificirajo kot ženske. Za tiste, ki ne razumejo, kaj je hotel povedati. Čestital ni samo ženskam, ampak tudi moškim, ki se počutijo ženske. In ta model bodo sedaj uvajali v šole.