V deveti številki Družine pišemo o novih izzivih slovenskih katehetov, zgodovini papeštva, obletnici vstopa v rov sv. Barbare, za mlade o tem, kako se lahko zabavamo ob koncu tedna, projektu pomoči v Etiopiji, pravičniku Cirilu Kotniku. Izšla je tudi priloga Naša družina, ki išče odgovore na vprašanje, ali so starši danes kos vzgojnim izzivom. Vabljeni k branju!

Novi izzivi in priložnosti

Slovenski kateheti in katehistinje na katehetskem simpoziju v soočenju z novimi izzivi v katehezi. »Katehet je vprašal: »Kaj ti je ostalo od veroučne šole?« Nekdo je odgovoril: »To, da je Bog ljubezen, mi pa se bomo cvrli v peklu.« To v paketu dajemo svetu, ko s kislim izrazom na obrazu govorimo, da je Bog ljubezen, mi pa nismo odrešeni,« v anketi med kateheti na katehetskem simpoziju o novih izzivih in priložnostih katehetov piše župnik Simon Potnik.

Ravnodušnost je novo ime ateizma

Iz razmišljanja o veri in letu vere kardinala Gianfranca Ravasija,
predsednika Papeškega sveta za kulturo: »Bog ni več »objekt oporekanja, ampak ga imamo za nepomembno, neprijetno in dolgočasno temo«. Pogosto na dnu tiči nesporazum, ki kratko malo enači splošno vernost s pristno vero. Versko prakso v resnici ne tako redkih kristjanov zaznamuje hinavščina, moralni kompromisi, pasivno sprejetje običajev, etično licemerstvo, politični interesi itd.«

O zgodovini papeštva

O tem, kakšna je bila vloga papežev skozi zgodovino, kako se je spreminjala, smo se pogovarjali
s cerkvenim zgodovinarjem dr. Matjažem Ambrožičem: »Papeži sodobne dobe so s svojimi okrožnicami postali neke vrste vest človeštva. Opozarjajo na nikoli razrešeno socialno vprašanje, posredujejo za mir med vojskujočimi, branijo življenje od spočetja do naravne smrti … Vse v duhu vedno aktualnega evangeljskega sporočila o odrešenju človeštva od zla greha v moči odrešilnega Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Vsakokratnega papeža ne kličemo zaman »sveti oče«, saj mora biti zgled svetosti za verujoče in znamenje krščanske vere, upanja in ljubezni za Boga iščoče duše sredi zmedenosti današnjega sveta.«

Krik Hude jame

Ob četrti obletnici vstopa v rov sv. barbare Bogomir Štefanič piše o posledicah od odkritja, (ne) odzivih politike, medijev, civilne družbe idr., kaj so pogoji za spravo in kaj pomeni v svetovnem merilu: »Prav Huda jama je svetovna posebnost: v zločinski topografiji človeške zlobe na zemlji ji težko najdemo primerjavo, zato smo jo dolžni urediti in njeno sporočilnost iz več razlogov tudi internacionalizirati. Spremeniti je namreč treba napačno percepcijo Evrope in sveta, da je bila Srebrenica najhujši zločin po drugi svetovni vojni; skozi Hudo jamo je treba sprožiti dialoški proces o ranljivem srednjeevropskem in zahodnobalkanskem prostoru, ki je (bil) tako zelo okužen s skrajnimi nacionalizmi in totalitarizmi.«

Vrhunec tedna: petkov večer?

V Mladem valu iščemo odgovore na vprašanje, kako se mladi zabavajo in kako lahko ta čas bolje izkoristijo: »Ponujam ti izziv za postni čas: premisli, kako se zabavaš, in naredi korak naprej. Možnosti je ogromno, ljubezen je iznajdljiva. Lepo si je pogledati film s prijatelji in potem vneto razpravljati o njem. Dober način odklopa je izlet s prijatelji v hribe ali drugam v naravo. Pokliči prijatelja, ki ga že dolgo nisi videl, in ga povabi na čaj …«

Ljudem je molitev dala živeti, vzdržati

Objavljamo intervju s profesorico slovstvene folkloristike in urednico knjige Stare slovenske molitve dr. Marijo Stanonik. V njem osvetljuje nastanek knjige in odzive ljudi na zbiranje starih molitvic: »Ljudje so želeli dati od sebe tisto, kar jim je ostalo najlepše od otroštva, kar so jim povedali starši in stari starši, tete in sosede. Če so do zrelih, starih let ohranili te molitve in jih želeli podati naprej, to pomeni, da so bile zanje nekaj dragocenega. Veliko jih je poudarjalo, da jih molijo še vsak dan ali da jih želijo posredovati otrokom, vnukom, da bi šla molitvena veriga naprej.«

Kako smo Slovenci cenili papeževo delo?

Ob zaključevanju pontifikata papeža Benedikta XVI. znani Slovenci pišejo o tem, kako so videli njegovo delo. Matej Pavlič, kardinalov tajnik: »Ob vseh prebliskih o »strogem Ratzingerju«, pa o njegovi priletnosti in prehodnosti, so mi njegove prve besede, tista avtodefinicija o »ponižnem služabniku v Gospodovem vinogradu«, spolzele mimo glave, nisem jih vzel resno. Danes vidim, da so bile resnična hrbtenica Benediktovega delovanja. V tem ključu berem njegovo povabilo (k pogovoru) disidentskemu teologu Küngu, ki se je nato iz tega še norčeval, ali ponujena roka tradicionalistom, ki še danes ne vedo, ali bi jo sprejeli. Islamisti so ponekod sežigali njegove slike, a vendar ni pomišljal, kot zahtevajo muslimanski predpisi, bos stopiti v ammansko mošejo.«

Domači tortelini – počitniška kuharija

Mateja Reš vabi v kuhinjo k tortelinom – v Družini vas čakajo recepti tako za testo kot različne slastne nadeve!


Priloga Naša družina

Osrednja tema priloge je vprašanje, ali so starši danes kos vzgojnim nalogam?

Odgovor na vprašanje osvetljujejo katehet in duhovnik Danijel Kaštrun (ki je napisal knjigo Vzgoja za nebesa), razmišljanja o vlogi očetov v vzgoji, o naporih materinstvu, katoliških vrtcih … Vabljeni k branju!


Foto: arhiv Družine / T. S.