Zadnji večer v tednu Nikodemovih večerov jepotekal pod naslovom Kaj bom? - Izbira pravega poklica. Pogovor je zajelvprašanja, ki se v življenju dotaknejo prav vsakega posameznika. Katera jeprava pot, kako slediti svoji poklicanosti in uresničiti svoje življenje vpolnosti božjega načrta, ki nam je namenjen. Gostje večera so bili: Miha Lavtar(direktor Optiweb), Milan Matos (nekdanji direktor Mladinske knjige), JožeGornik (idejni vodja Zavoda Nefiks), Toni Kukenberger (ekološka kmetijaKukenberger). Pogovor je povezoval Jaka Matičič (fasilitator in trener). Vsakizmed gostov je želel predvsem mladim sporočiti, kako naj svoje življenje zaresv polnosti uresničijo.

Milan Matos je poudaril, da se vse našeinvesticije v mladosti potem povrnejo v odraslosti. Vse življenje so pred nami križišča,iščemo pravo smer, a važno je, kje bomo končali na koncu. Izpopolnjevanje,preko katerega človek odkriva samega sebe, je ključnega pomena. Hrepenenjumoramo najti tisto, kar pomiri naša pričakovanja. Soočiti se je treba skakršnim koli delom, saj nas le to oblikuje. Treba je oditi v svet, odkrivatisvoje zmožnosti, a se potem z osvojenim znanjem in izkušnjami tudi vrniti vdomovino.

Toni Kukenberger je svojo poklicno pot gradilže od otroških let. Kljub odklonilnemu odnosu do podeželskih otrok, ga to niodvrnilo od tega, da je po zaključenem študiju uspešno nadaljeval z delom nadomači kmetiji. Pravi, da je božjo poklicanost, božje delo v svojem življenjuvidel tudi v tem, da je zmogel stvari vedno videti realno in jih postaviti napravo mesto. Tudi naše človeške zmožnosti, lastnosti so božji dar. Preprosto seje treba znati odločiti, da nas delo krepi, in da bomo preko dela tudinapredovali, se izobraževali. Prijeti delo v roke in se ne le pritoževati, toje razmišljanje, ki nas lahko popelje samo navzgor. Seveda je pomembno najti tudiodklop od dela. Naše družine, žene, otroci nas potrebujejo. Kot ljudje rabimozase ne le fizični napor in kasneje poplačilo, temveč moramo znati okrepititudi svojo dušo.

Miha Lavtar je izpostavil dejstvo, da nasživljenje usmerja po različnih poteh. Skozi izobraževanje v šoli težko natančnougotovimo kje je naš cilj. Šola je pot in ne le cilj. Pomembno pa je, da zavsakim delom pustimo tudi dobre rezultate. Več kot imamo različnih izkušenj,lažje se usmerimo na pravo pot. Preko prostovoljstva, različnih projektov,spoznavanja novih ljudi, pletemo mrežo poznanstev, ki nam nevede lahko pomagajov vsakem trenutku. Naše prostočasne dejavnosti so torej velik doprinos kustvarjanju poklicne poti, saj bomo preko ustvarjanja na različnih projektih,aktivnostih le še bolje oblikovali svojo osebnost in poklicno pot.

Jože Gornik pravi, da so naše veščine,kompetence in vsa poznanstva ključen del vzpostavitve karierne poti. Velikoljudi v svojih življenjih ves čas išče pravi smisel in se ne zmore soočiti zizzivi, ki jih čakajo. Nefiks se trudi, da te ljudi usmerja, izobražuje in jimv tem poslovnem svetu skuša pomagati izoblikovati pravo smer za njihovopoklicanost. Pravi smisel zase boste našli, ko bo vaše iskanje vse večje invečje. Potrebno je, da smo del skupine, med ljudmi, se socializiramo. S tem nasdružba tudi oblikuje, ko nas potegne v borbo za napredovanje.

Govorniki so bili enotni v naslednjih pogledih.V porastu so intelektualna dela, kjer je v ospredju nenehno izobraževanje, kjerse delavnik ne konča pri 8 urah, ampak traja čez cel dan. Ne smemo seustrašiti. Izstopiti je potrebno iz cone udobja, čim več komunicirati, seizobraževati in izpopolnjevati svoje kompetence. Za svoje dobro se je trebavčasih tudi žrtvovati, se prilagoditi in se soočiti z ogledalom, ki nam gapostavi družba. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na osebnostne lastnosti,medčloveške odnose, družino. Tudi če smo strokovnjaki, a moralno sporni,nečloveški, ne bomo prišli daleč. Soočiti se je treba z realnostjo in ob tem neobupati, se pritoževati, obupavati. Pomembno je, da se zavedamo svojihspretnosti, darov, ki nam jih je namenil Bog in jih izkoristiti v dobro svojegaživljenja in življenja celotne družbe. Naj bo naša miselnost in naše delousmerjeno v pozitivno smer, kjer bomo tudi v težjih situacijah pripravljeni prebrodititegobe, ki se nam postavijo na pot. Božji načrt naše poklicne poti bo uspel le,če mu bomo zaupali in pogumno, pošteno ter z vso odgovornostjo sprejemaliživljenjske izzive.