Časnikarji so razumljivo precej naklonjeni sporom. Navsezadnje jim spori ponujajo snov, o kateri lahko pišejo. Poročanje medijev in komentarji, povezani s padcem priljubljenosti papeža Frančiška v nedavni raziskavi javnomnenjskega inštituta Gallup to nazorno dokazujejo.



Izsledki raziskave papežu pripisujejo 59 % podporo med državljani Združenih držav Amerike, v začetku leta 2014 je bilo takšnih 76 %. Ljudi, ki trenutnemu papežu niso naklonjeni, je po raziskavi sodeč 16 %, v primerjavi z 9 % v prejšnjem letu. Število »neopredeljenih« je s 16 letos naraslo na 25 %. Med katoličani ima papež Frančišek 71 % podporo, leta 2014 pa ga je podpiralo 89 % ameriških vernikov.

Časnikarji te številke razlagajo kot »padec nekdaj vsesplošne priljubljenosti«, mediji pa ob tem niso omenjali, da rezultati raziskave vendarle dokazujejo, kako je Frančišek v Združenih državah Amerike še vedno neizmerno priljubljen.

Res je, papež je ljudi razdelil v različne skupine. Med njimi so tisti, ki dvomijo v podnebne spremembe, pa ideološki zagovorniki kapitalizma svobodnega trga, zagovorniki pravic istospolnih, ki so prepričani, da papež zanje še ni storil dovolj, družbeni konservativci, prepričani, da je za pravice istospolnih storil že občutno preveč, neomajni proti Castru nastrojeni Američani kubanskega porekla, in gotovo še marsikdo.

Na nek način vsi ti negativni odzivi niso prav nič presenetljivi. Frančišek je očitno precej svobodnjaški papež. V skorajšnjem pričakovanju njegovega obiska v ZDA konec letošnjega septembra pa se pojavlja jasno vprašanje: kako bo to vplivalo na uspeh tega potovanja? Odgovor: najverjetneje ne kaj dosti.

Množice bodo še vedno nepregledne in navdušene. Veliko bo ganljivih javnih nastopov, kot denimo obisk v filadelfijskem zaporu in v Katoliškem človekoljubnem središču v Washingtonu. Bogoslužja bodo veličastna, vsenaokoli bo hrupno in bliščavo, ko se bo papež v Beli hiši srečal s predsednikom Obamo, nagovoril ameriški kongres in spregovoril svetu preko Združenih narodov.

V središču vsega pa bo ista karizmatična oseba v belem, ki se je izkazala za enega najbolj množično priljubljenih svetovnih voditeljev v zadnjem času.

Kaj bo papež povedal med svojim obiskom? Določene teme so očitne: zaščita okolja in nujni ukrepi glede podnebnih sprememb, mir v svetu, pomoč revnim in odrinjenim, vključno s priseljenci in z begunci, množično zlo potrošništva in kulture, ki bolj ceni tehnologijo kot človeka, potreba po zaščiti in ovrednotenju zakonske zveze in družinskega življenja.

Frančišek bo gotovo spregovoril tudi o naraščajočem preganjanju kristjanov na Bližnjem Vzhodu, v predelih Afrike in Azije ter drugod po svetu. Tako je tudi prav. Toda preganjanje, manj očitno, pa zato nič manj resnično, je vse bolj prisotno tudi v Združenih državah Amerike. Upajmo, da bo papež kakšno besedo namenil tudi temu vprašanju.

To bo Frančiškov prvi obisk v ZDA. Kot številni ljudje drugih narodnosti ima morda tudi on zgodovinsko predstavo o Ameriki kot trdnjavi verske svobode in strpnosti. Tako je namreč bilo od nekdaj in v veliki meri to še vedno drži.

Vzporedno z versko svobodo in spoštovanjem bližnjega, njegovih vrednot in prepričanj, pa danes po Združenih državah veje povsem nov duh nestrpnosti, ki ga napaja posvetna ideologija. Usmerjen je proti verskim ustanovam in posameznikom, s ciljem, da bi doživeli poraz v javnem življenju in da ne bi uveljavljali vrednot, ki so globoko zakoreninjene v njihovih verskih izročilih.

Močne papeževe besede o tem vprašanju morda ne bodo naletele na posluh med »sekulariziranimi verniki«, množično prisotnimi v ameriških medijih. Toda četudi bo to Frančiška stalo še nekaj odstotnih točk v Gallupovi javnomnenjski raziskavi, vsekakor ne bo zaman.

Vir: Russell Shaw / www.aleteia.org
Foto: Aleteia