Izaija napove spravo krvoločnih in miroljubnih, Janez na Patmosu vidi v sijaj odeti novi Jeruzalem. A nebesa pravzaprav ležijo daleč stran od koordinat prostora in časa in le Bog je sposoben povezati to povsem neklasično razdaljo. 

Z Jezusovim trpljenjem in vstajenjem je odločilna izključitev zaradi padca človeštva dokončno poplačana; nebeško vabilo imamo spet na mizi.

Odkar so Jezusove noge hodile po izraelskih zaselkih, se nebeško kraljestvo v svojih simpatičnih zametkih pravzaprav tu in tam začenja že na zemlji – v trenutkih povezanosti z drugimi in z Bogom, najbolj očitno v evharistiji. 

A Jezus obljublja še vse drugačne stvarnosti, kot so te zemeljske mini nebeške entitete, saj nebesa pozna kot lasten žep. 

Svojim zvestim sledilcem ne pušča nobenega dvoma: »Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan« (Jn 6,40). 

Učenci naj se bolj od vsega drugega veselijo zato, ker so njihova imena zapisana v nebesih (Lk 10,20). 

Čeprav o nebesih Jezus še zdaleč ne pove vsega, so ta od njega dni naprej dokončen domet za vsako krščansko upanje in prizadevanje. Tisti, ki najbolj hrepenijo po nebesih, obenem tudi najbolj krepko sodelujejo z Bogom v delu za ta svet (in za lastno poboljšanje), občasno celo do krvi.

Včasih, za trenutek, se nebeška vrata malce odškrnejo.

Sveti Pavel je bil »vzet v raj«, kjer je »slišal neizrekljive besede, ki jih človeku ni dovoljeno spregovoriti« (2 Kor 12,4). Sveta Terezija Avilska je dejala, da bo najbolj trpeče življenje na zemlji iz nebes videti le kot ena noč v neudobnem hotelu. 

»Vključeni bomo v življenje Svete Trojice in obstali odprtih ust,« je za revijo Božje okolje povedal dr. Ciril Sorč. Finci menijo, da v nebesih ne bomo slišali komarjev. Le kaj bi o nebesih poreklo 144.000 zaznamovanih, ki godujejo v teh dneh?

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (44/2021).