Kaj bi nam danes rekel sv. Janez Pavel II.? Kakšno sporočilo bi namenil svojim rojakom maja leta 2020, v tem tako težkem trenutku za vse nas, ko se borimo z epidemijo koronavirusa, so se poljski škofje vprašali v pastirskem pismu svojim vernikom, ki so ga brali med včerajšnjimi bogoslužji po vsej državi. V teh dneh Poljaki s številnimi slovesnostmi obeležujejo 100. obletnico rojstva velikega rojaka Karola Wojtyle.

Škofje na vprašanje odgovorijo z naslednjimi besedami: »Ne bojte se! Odprite, na stežaj odprite vrata Kristusu! Njegovi zveličavni moči odprite meje držav, gospodarske in tudi politične sisteme, prostrana področja kulture, omike, razvoja. Ne bojte se! Kristus ve, kaj je v človeku. Samo on ve!« »Kristus ve, – dodajo poljski škofje – kaj vsakdo izmed nas nosi v sebi danes; natanko pozna naše radosti, skrbi, upanja, strahove in želje. Samo On ima odgovor na vprašanja, ki si jih zdaj zastavljamo.«

Škofje so prepričani, da »bi Janez Pavel II., če bi živel danes, zagotovo razumel osebe, ki so v osami in karanteni. Molil bi za bolne, za umrle in njihove družine.« V svojem življenju je bil večkrat v bolnišnici, ne da bi mogel obhajati sveto mašo; trpel je zaradi izgube svojega brata Edmunda, ki je umrl v starosti 26 let, ker se je kot zdravnik okužil od enega izmed bolnikov. Kot še beremo v pismu, je sv. Janez Pavel II. razumel in cenil delo zdravnikov, medicinskih sester, reševalcev in zdravstvenih delavcev, ki jih je srečeval in za katere je pogosto molil.

Nauk papeža, ki je v času svojega pontifikata obiskal 132 držav in okoli 900 mest, je danes še vedno veljaven. Sveti papež je že leta 2002 povabil Cerkev, naj »zapluje v globine kibernetskega prostora« in zahteval varovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Tudi papež Frančišek je v predgovoru h knjigi z naslovom »Sv. Janez Pavel II. 100 let. Besede in podobe«, ki bo izšla pri Vatikanski založbi, zapisal, da je v času svojega duhovniškega in škofovskega življenja »velikokrat gledal nanj in v svojih molitvah prosil za dar, da bi bil zvest evangeliju, kakor nam je o tem pričeval on.«

Pismo poljskih škofov na koncu spomni na besede kardinala Stanisława Dziwisza, ki opisujejo atentat na svetega očeta: kako je ostal miren, kljub temu, da je bil položaj resnično dramatičen in smrtna grožnja konkretna; kako kljub bolečinam zaradi ran ni pokazal strahu in se je, preden je izgubil zavest, takoj izročil Mariji, rekoč, da odpušča tistemu, ki ga je ustrelil.