Kar nekaj Lukov je tudi med našimi duhovniki. O svojem zavetniku nam je spregovoril duhovnik mag. Luka Tul, arhivar Koprske škofije in navdušen skavt.

Sveti Luka je po starem krščanskem izročilu napisal dve pomembni novozavezni knjigi: Evangelij po Luku in Apostolska dela. Katere njegove besede ali vrstice vas najbolj nagovarjajo?

Najbolj mi je pri srcu Jezusova prilika o usmiljenem očetu in izgubljenem sinu (Lk 15,11-32).

V čem vidite največjo podobnost z evangelistom, po katerem nosite ime?

To bi moral(i) vprašati nekoga, ki me pozna! Poleg imena verjetno delo z viri. Sam delam v arhivu, evangelist pa je vire zbiral in preučil ter nato napisal evangelij (kot piše v Lk 1,3).

FOTO: osebni arhiv

Ali je bil evangelist Luka priča dogodkom, ki jih je opisal? Papež Gregor Veliki je na primer tudi menil, da je eden od mladeničev, ki sta na poti v Emavs srečala in po lomljenju kruha spoznala vstalega Gospoda, prav Luka. Kaj iz zgodovinskih virov lahko rečemo o tem?

Sv. papež Gregor Veliki je gotovo živel bližje času dogajanja in vsekakor mu ne želim odvzeti veljave. Kolikor vemo, je bil evangelist Luka iz Antiohije, se pravi član skupnosti, kjer so prvič vernike imenovali "kristjani", kar pomeni: Kristusovi sledilci (prim. Apd 11,26). Že po imenu sodeč ni bil Jud ali helenist (Jud grškega izvora), ampak pogan. Bil je sicer vernik "druge generacije", če smem tako reči, je pa bil v stiku s tistimi, ki so Jezusa doživeli in bili njegove prve priče, o čemer piše tudi sam (prim. Lk 1,2). 

V samem besedilu evangelija in Apostolskih del ni mogoče najti izrecne navedbe, da bi bil eden od prvih učencev, je pa res, da je edini, ki opisuje emavški dogodek (evangelist Marko zgolj omeni, da se je Jezus po vstajenju prikazal dvema učencema na poti, Matej in Janez pa o tem ne poročata), in da naj bi, spet po eni drugi teoriji, bil celo eden od dvainsedemdesetih, ki jih je Jezus poslal po dva in dva (prim. Lk 10,1-12).

FOTO: osebni arhiv

Luka je bil po poklicu zdravnik in je imel globoko razvit čut za bolnike. A ljudje ne potrebujemo le zdravnika, ki bi zdravil naše telo, pač pa tudi našega duha. Kje človek sodobnega časa najbolj potrebuje dušnega zdravnika?

Besedilo posvetilne molitve pri posvečenju mašnikov pravi med drugim, da "jih potrebujemo toliko več, kolikor slabotnejši smo". A do te potrebe po dušnem zdravniku moramo priti, celo zrasti, ne pade kar z neba. Preden nekdo postane dušni zdravnik, naj bo sopotnik, se pravi, nekdo, ki si je pridobil zaupanje in ga zanima to, kar človeka žuli in muči, veseli in navdušuje - podobno kot Jezus na poti v Emavs. Če delimo z ljudmi njihove vsakdanje prigode in nezgode, bomo lahko z njimi v odločilnih in v težkih trenutkih. Če smo duhovniki in verniki v stiku samo pri prijavi krsta in pogreba, ali ko želimo naročiti mašni namen, se ne bo vzpostavil tisti zaupen odnos, kjer se bo pojavila potreba po dušnem zdravniku.

Luka velja za zavetnika zdravnikov, kirurgov, slikarjev, zlatarjev, kiparjev, vezilcev (čipkaric), stekloslikarjev in na sploh krščanske umetnosti. Je tudi zavetnik knjigovezov, notarjev, pa tudi živine, mesarjev.

Kaj bi vprašali svojega zavetnika, če bi ga danes srečali na ulici?

Najprej bi ga povabil na kosilo ali večerjo. Med potjo do gostilne in nazaj in ko bi jedla, bi ga vprašal o tem, kdo je, kako je živel na zemlji in kako je on spoznal Jezusa oz. izvedel zanj od njegovih prič. Preprosto bi me zanimala njegova izkušnja in svet, v katerem je živel. Danes - tako se mi zdi - živimo v precej podobnem času kot prvi kristjani: poganskem, zmedenem, samozadostnem, izmučenem in izpraznjenem vrednot, kulture in vere.

Duhovniku Luku in vsem Lukom želimo vse najboljše za god, naj vas vaš zavetnik sv. Luka varuje in blagoslavlja!