V letošnjem marcu smo se odpravili na malce daljšo pot: v prošnji za konec koronaepidemije in mir v svetu smo poromali na Krko k sv. Kozmi in Damijanu: naš župnik Damjan si je želel, da bi v župniji obnovili tradicionalno romanje svojih prednikov, Kočevskih Nemcev, ki so redno peš romali na Krko k sv. Kozmi in Damijanu, zavetnikoma proti kužnim boleznim. V začetku julija smo pot ponovili, ko smo poromali na novo mašo Janeza Meglena. Sredi junija smo se odpravili na tradicionalno župnijsko romanje na Novo Štifto nad Sodražico.

Preden smo se odpravili na pot, nam je duhovni pomočnik Blaž Franko podelil romarski blagoslov. FOTO: M. M. Š. 

Tokrat pa nas je pot vodila na Sv. Ano nad Onekom – domačini vzpetino nad mestom poznajo tudi po povojnem imenu Lovski vrh. Tam je nekdaj stala romarska cerkev sv. Ane, kamor so prav tako radi romali naši predniki. Svetišče iz 16. stoletja je bilo po drugi svetovni vojni uničeno in izropano, cerkev pa so do konca porušili leta 1953 ali 1954. Na kraju, kjer je stala cerkev, so na pobudo nekdanjega kočevskega župnika Toneta Gnidovca postavili kapelico, ki je priljubljen cilj romarjev iz Kočevja.

V priprošnji se zatekajmo k sv. Ani, »Jezusovi stari mami«, saj so stare mame tiste, ki svoje otroke oz. vnuke še bolj »pocrkljajo«.

Ob kapelici vsako leto na Anino nedeljo obhajamo sveto mašo – izjema sta bili zadnji dve »koronski« leti. K sv. Ani že vrsto let tradicionalno romajo župljani Mozlja, župnija je v soupravi kočevske, letos pa smo se k okoli deset kilometrov oddaljeni kapelici peš odpravili tudi iz Kočevja.

Kapelica sv. Ane nad Onekom. FOTO: M. M. Š.

Župnik Damjan je v mašnem nagovoru spomnil, kako radi so k sv. Ani poromali naši predniki, danes pa tudi številni ljudje, ki sicer niso redni obiskovalci bogoslužij. Izrazil je hvaležnost vsem romarjem, ki so se včeraj zbrali pri sv. Ani, posebej tistim, ki romarsko izročilo posredujejo mlajšim generacijam in so k sveti maši priromali s svojimi vnuki ter jim na ta način sporočajo, da človek pomembne stvari v življenju doseže s trudom in predvsem z zaupanjem v Boga, romanja pa so nam v pomoč, da v življenju znova najdemo pravo smer. Zbrane vernike je povabil, naj »Božjo logiko«, po katero smo prišli, ponesemo nazaj v svoje življenje, v »meglo v dolini«, ki jo jasni Božji pogled. Spodbudil je tudi, naj se v priprošnji zatekamo k sv. Ani, »Jezusovi stari mami«, saj so stare mame tiste, ki svoje otroke oz. vnuke še bolj »pocrkljajo«.

1/10