»Vemo, od kod smo, in vemo, da je naše življenje določeno za končno srečanje z Bogom, ki je ljubezen. Naša pot k Bogu, torej ta leta, ki jih živimo, naj bodo napolnjena s to dobrohotnostjo,« je nekoč zapisal p. Polikarp Brolih (5. 12. 1923–29. 1. 2024).

Krščen za Antona

Rodil se je v Zgornji Beli v župniji Preddvor, pri krstu so mu starši dali ime Anton, ko pa je 1. septembra 1939 vstopil v noviciat Slovenske frančiškanske province sv. Križa, je dobil ime Polikarp. Leto noviciata je preživel v Kamniku, čas študija, vojn in del kaplanskih let do leta 1951 pa v Ljubljani - Center.

Provincialni minister frančiškanov

Slovesne zaobljube je naredil 8. januarja 1949 in konec tega leta, 18. decembra, po rokah škofa Antona Vovka prejel mašniško posvečenje. Med letoma 1974 in 1983 je bil provincialni minister Slovenske frančiškanske province sv. Križa, za provinciala je bil vnovič izvoljen med letoma 1992 in 1998.

Iskan odličen spovednik

Po službovanju v Nazarjah je leta 2007 prišel k Mariji Pomagaj na Brezje in tam ostal do smrti, kljub visoki starosti pa je vse, ki so bili deležni njegove bližine, vsak dan znova navdajal z veseljem in razveseljeval z iskrivimi odgovori. Bil je iskan odličen spovednik z dolgoletnimi izkušnjami.

Rad je spovedoval

Rad je spovedoval. »To je odgovorna, a lepa služba. Vesel sem, da mi je Bog dal pravico, da lahko rečem: 'Odpuščeni so ti tvoji grehi, pojdi v miru.' To je milost, če doživim skesano spoved. Večkrat povem zakoncem: z vsakim grehom, ki ga prostovoljno zagrešite in ga ne obžalujete, jemljete blagoslov sebi in družini. Vaši otroci imajo pravico do poštenega očka, do poštene mamice.«

P. Polikarp med maševanjem na Brezjah. FOTO: Janez Kotar

Patrov zapis v spominsko knjigo

Leta 1993 je p. Polikarp v posebni spominski knjigi visokih gostov frančiškanskega samostana Brezje zapisal: »Brezje, ta lepi kraj v deželi pod Triglavom, naj vedno močneje razliva in podarja mir dušam in upanje srcem, ki z vero in s hrepenenjem prihajajo k Mariji Pomagaj. Frančiškovi bratje pa naj v ponižni ljubezni uresničujejo Jezusovo naročilo o služenju vsem.«

V pridige prinašal svojo vero, posvečenost in ljubezen

Provincialni minister frančiškanov p. Marjan Čuden je v uvodu v knjižico pridig p. Polikarpa zapisal: »P. Polikarp rad živi. To se vidi in čuti, zato je tudi njegova beseda polna življenja. Zlasti pri pridigi. Tja prinaša svojo vero, posvečenost in ljubezen. Ne mara govoriti, ne da bi se prej ne podal v srce.«

Prvi frančiškanski stoletnik

Kot je decembra lani pri maši ob njegovi stoletnici poudaril gvardijan Frančiškanskega samostana Brezje p. Krizostom Komar, se v več kot 500-letni zgodovini province še ni zgodilo, da bi se Bogu zahvalili za 100 let življenja: »V knjigi umrlih, ki jo vsak dan bratje odpiramo, še noben brat ni prišel do starosti 100 let.«

Resnični apostol Ljubljane

Jože Faganel je ob njegovi 80-letnici zapisal, da je »v pastirski službi slovenske prestolnice storil neštetim v imenu Boga toliko dobrega za njihov dušni, telesni in duhovni blagor, da ga moremo imenovati 'resnični apostol Ljubljane'.«

Kristjan ima prihodnost

P. Polikarp je po lastnih besedah Božji volji sledil, kakor je Bog hotel, in nikdar mu ni bilo žal. Dejal je: »Življenje se bo enkrat dovršilo, to ni nobena tragedija. Boga zahvali, da si kristjan. Kristjan ima prihodnost. Vera mu daje orientacijo, korenine, oporo, smer. Na koncu poti se srečamo iz oči v oči s Kristusom, ki je prihodnost. S trpljenjem nam je zaslužil, da nam Bog sproti odpušča vse grehe.«

Naj bo pokojnemu p. Polikarpu nebeški Oče pravičen sodnik in bogat plačnik. Večna Luč naj mu sveti, naj počiva v miru!