Foto: Tatjana Splichal

O razvajenosti in o tem, kako se proti njej boriti, smo se pogovarjali s sestro Rebeko Kenda, voditeljico doma duhovnosti Eden v Kanjem Dolu. Celoten pogovor lahko preberete v novi številki revije za krščansko duhovnost Božje okolje z naslovom Razvajenost.

Ko s. Rebeka Kenda po intervjuju stopi pred vrata obnovljene hiše v Kanjem Dolu, v odmaknjenem hribovju blizu Črnega Vrha nad Idrijo, se okrog nje zgrne skupina 70 otrok, udeležencev petega od osmih duhovnih tednov, ki se bodo to poletje zvrstili tu. V družbi petnajstih animatorjev so se kljub neverjetno hladnemu in deževnemu julijskemu dnevu pravkar vrnili s pohoda. S. Rebeki, ki slovi po strogosti, z žarom v očeh hitijo razlagati, kaj vse so videli in doživeli. Izkušeno voditeljico, h kateri skupine prihajajo tudi vse leto za konec tedna, vseskozi pa si vzgaja tudi nove animatorje, imajo radi, o tem ni nobenega dvoma. Poseben red in veselje, ki vejeta iz hiše in njenih prebivalcev, dajeta vedeti, da način vzgoje, v katerem ni prostora za razvajenost, tu resnično deluje.

Ali je razvajenost otrok danes velik problem? Zakaj?

Kaj je to razvajenost? Zame je razvajen tisti, ki nečesa ni vajen in mu je zato to težko. Če je veliko stvari, ki jih ni vajen, zaradi tega trpi. Takih otrok je danes veliko in se mi smilijo. Rešitve ne vidim v tem, da jim stvari olajšamo, ampak da jih nanje navadimo – da zaradi njih ne bodo trpeli.

Kako pomagate otrokom, ki pridejo k vam na duhovne vaje, da se navadijo na vaš red?

Otroci točno vedo, kam prihajajo, zato v glavnem nimamo večjih težav. Med udeleženci je v povprečju tri četrtine otrok, ki so tu že bili, in ti pomagajo pri uvajanju tistim, ki so prvič. Otroci se hitro prilagodijo in sprejmejo sistem – pod pogojem, da se starši s tem strinjajo. Če pa vedo, da bodo doma lahko potožili, kako hudo je bilo, da jim bodo mamice dale potuho, so zbegani, uporni, ker ne vedo, komu zaupati. Večinoma jih že starši pripravijo, da bo treba tu ubogati. V ponedeljek mi je neka sedemletna deklica rekla: »Sploh nisi tako huda, kot so rekli. Samo ubogati moramo na prvo besedo.« (smeh)

Kako so se v teh 25 letih, odkar vodite duhovne vaje za otroke, spreminjale generacije – otrok in staršev?

Zelo velika razlika je. Danes imamo že starše iz generacij otrok, ki so bili razvajeni. Tako se nekaterim zdi logično, da morajo imeti njihovi otroci vse postreženo. Otrok naj bi takoj dobil to, kar misli, da potrebuje. S prepričanjem, da je to dobro za otroka, se nikakor ne morem strinjati. Šele če pri sebi jasno razdelamo, kaj je dobro in kaj ne, se da kaj narediti.

Že par let opažam, da je zaradi pomanjkanja gibanja vedno več otrok, ki niso sposobni telesnega napora. Vedno bolj je treba paziti, ker se hitro poškodujejo, so zelo neutrjeni. Potem mnogi ne razumejo popolnoma vsakdanjih navodil ali ne znajo poslušati. Če kaj naročim, samo gledajo. Če povzdignem glas, se kar stresejo ali pa začnejo jokati. Nekateri so navajeni samo sedeti pri igricah, brez vsakega navodila in ukaza. V pozitivno smer pa se je razvilo prehranjevanje. Vedno več je zdrave prehrane in otroci večinoma radi jedo vse po vrsti, tudi sadje in zelenjavo.

V čem je bistvo vaših duhovnih vaj za otroke?

Otrokom poskušamo dati tisto, česar drugje dobijo manj. Igre in zabave imajo povsod dovolj, redkokje pa jih učijo osnovnih življenjskih veščin. Prav to jim je všeč, ker jim doma pogosto ne dovolijo sodelovati v gospodinjstvu. Kako so danes desetletne deklice z veseljem pripravile sladico! Druga stvar je evangelizacija. Trudimo se, da bi vse delali čim bolj v skladu z evangelijem, da bi vzpostavili oseben stik z Bogom. Preprosto in konkretno. V zmedi različnih vzgojnih poti se mi zdi najbolj varna pot za Jezusom.

Vsi programi pri nas so usmerjeni v vzgojo za družinsko življenje. Kolikor je mogoče, ločimo moško in žensko delo. Fantje imajo svoje naloge v gospodarstvu: skrbijo za živali in okolico, prinesejo drva, pripravijo za bakle in kres, prenašajo težja bremena, pripravijo za mašo. Dekleta pa imajo več zaposlitev v gospodinjstvu. No, pospravljajo vsi: fantje moške prostore, dekleta ženske.


Pogovarjala se je Katarina Ropret

Več o tem, kako ne-razvajati si lahko preberete v avgustovski številki revije za krščansko duhovnost Božje okolje z naslovom Razvajenost.