Lansko jesen mi je nadškof nakazal, da bom najverjetneje avgusta 2022 premeščen, zato novica o premestitvi zame ni bila šokantna. Zdi se mi prav, da mi je škof to povedal veliko prej, da lahko na spremembo pripravim sebe in župnijo. V župniji Maribor – Tezno sem župnikoval 11 let. Tezno je sicer zelo dobra župnija s prijetnimi ljudmi, ki so v veliki meri pripravljeni soustvarjati pastoralno življenje župnije. Takšno župnijo bi privoščil vsakemu duhovniku. Nekoliko pa me je presenetila in iztirila novica, da bo moja naslednja župnija mariborska stolnica. Nadškofa sem vprašal, ali je res prepričan, da me da za župnika v to veliko cerkev. Saj me verniki še opazili ne bodo in samo upam lahko, ali bo prišel kdo k sveti maši z daljnogledom.

Celoten seznam letošnjih premestitev duhovnikov v vseh slovenskih (nad)škofijah TUKAJ.

V teh dneh sem pripravil vse potrebno svojemu nasledniku Jožetu Povhu, ki mu želim, da bi bil dobro sprejet. Sebe pa postavljam počasi pred nove izzive in to izročam v molitvi Gospodu. Čutim veliko hvaležnost Bogu, ki me je vodil in usmerjal, mi odpuščal in me dvigal, da sem lahko vztrajal. Hvaležnost dolgujem tudi dobrim ljudem, ki so mi stali ob strani, in duhovnikoma – razumeli smo se in to so ljudje čutili. Ni preprosto oditi iz okolja, kjer se človek čuti sprejetega, kjer so zgrajeni odnosi medsebojnega zaupanja, kjer delovno okolje postane domače, v novo okolje, kjer si spet na začetku. In najprej bo na vrsti gradnja novih odnosov, saj na teh stoji vsa pastorala. Sprememba pa vedno predrami in postavi pred nove izzive.

Ni lepšega občutka, kot je ta, da se lahko v hvaležnosti oziram na pretekli čas in grem, obogaten s čudovitimi odnosi in spomini, pogumno naprej in pri tem računam na Božjo pomoč.