K sv. Jožefu se verniki radi zatekajmo v družinskih zadevah, poseben zavetnik je krščanskim očetom v njihovi skrbi za otroke, k sv. Jožefu pa se priporočajo tudi mladi ljudje v boju za ohranitev svoje čistosti. 

Ko Gospodov angel v sanjah opomni Jožefa, naj se ne boji in naj vzame k sebi Marijo, evangelist Matej zapiše: »Ko se je Jožef zbudil, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi in ni je poznal, dokler ni rodila sina; in imenoval ga je Jezus« (Mt 1, 24-25).

Sveti Jožef je dolgo časa živel nekako v »ozadju« tako v Sveti Družini kot tudi v Cerkvi. Sledovi češčenja svetega Jožefa so sicer vidni že pri nekaterih cerkvenih očetih v 5. stoletju, vendar so njegov praznik začeli obhajati v javnem cerkvenem bogoslužju šele v 14. stoletju. Polagoma se je češčenje tega tihega, junaško ponižnega pričevalca za Kristusa v Cerkvi vedno bolj uveljavljalo.

Leta 1621 je pod papežem Gregorjem XV. god sv. Jožefa postal zapovedan praznik. Leta 1847 pa je bilo pod papežem Pijem IX. praznovanje svetega Jožefa kot varuha svete Cerkve določeno na 3. nedeljo po veliki noči. 

Leta 1870 je papež Pij IX. sv. Jožefa uradno razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve, s čimer je izpostavil njegovo vlogo podpornika, zaščitnika in vodnika Svete družine, ki se je razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je 19. marec določil za njegov godovni dan. God sv. Jožefa je v Cerkvi na Slovenskem slovesni praznik, saj je sv. Jožef zavetnik slovenskih dežel in zavetnik novomeške škofije.

Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal še poseben nezapovedan praznik svetega Jožefa Delavca, ki se obhaja l. maja, na mednarodni praznik dela, in postavil sv. Jožefa za zgled in priprošnjika vsem tisti, ki si morajo s trdim delom služiti svoj kruh.

Pravoslavne Cerkve se spominjajo sv. Jožefa na prvo nedeljo po božiču – ta nedelja je v Katoliški cerkvi znana kot nedelja Svete družine.

Cerkev sv. Jožefa v Ivančni Gorici. FOTO: Marjan Smerke

Papež Janez Pavel II. je leta 1989 objavil apostolsko spodbudo z naslovom Odrešenikov varuh, v kateri je razmišljal o življenju in pomenu sv. Jožefa za naš čas. 

Že v času papeževanja Janeza XXIII. so ime sv. Jožefa postavili v prvo evharistično molitev takoj za Marijo, z odlokom Kongregacije za bogoslužje 19. junija 2013 pa se njegovo ime omenja tudi v preostalih treh evharističnih molitvah.

Eden največjih dogodkov v zgodovini češčenja sv. Jožefa pomeni Leto svetega Jožefa, ki ga je papež Frančišek razglasil s svojim apostolskim pismom Z očetovskim srcem (Patris corde) 8. decembra 2020, ob 150-letnici razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve. 

Poleg že omenjenega zavetništva je sveti Jožef tudi zaščitnik vseh ročnih delavcev in obrtnikov, očetov in krščanskih družin, nerojenih otrok, beguncev in izseljencev, pa tudi kot priprošnjik za srečno smrt. 

V Sloveniji je bilo v čast sv. Jožefu doslej posvečenih 75 cerkva in osem kapel. Največja je narodno svetišče sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani, ki je zgrajeno in opremljeno po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.

Sveti Jožef je zgled vsem fantom in možem. FOTO: Tatjana Splichal

Imena Jožef (13.612), Jože (13.443), Jožefa (7.169) in Jožica (8.963) so po podatkih Slovenskega statističnega urada z dne 1. januarja 2021 zelo visoko med vsemi slovenskimi imeni, vendar je treba povedati, da so bila bolj priljubljena nekoč, medtem ko se v zadnjih treh desetletjih pojavljajo vse redkeje ali pa skorajda sploh ne več.

V nadaljevanju si preberite pesem, katere avtor je Slavko Ljubniški in je bila objavljena kot uvodna večerna molitev v reviji Magnificat za Jožefovo 19. marca 2021.

Mladi rod, kako boš zmagal? / Strast razpalja se kot kres! / Mar ne veš, da sveti Jožef / v varstvo dan ti je z nebes?

Na družine naše lega / mrak že novodobnih zmot, / Jožef s svojim svetlim zgledom / kaže vsaki pravi pot.

In brezposelni, ubogi! / Vas oklepa stisk obroč. / K Jožefu vsi pohitite / in prosite za pomoč.

Zapuščeni in sirote, / kdo vam zvest bo pomočnik? / Sveti Jožef vam bo oče / in v nadlogah tolažnik.

Hirajoči in bolniki, / strti, brez življenjskih nad. / Jožef, vaš zdravnik nebeški, / zdravi in rešuje rad.

Grešniki, ki vest vas muči, / dušo vam pokriva mrak. / K Jožefu! Saj je uslišan / v stiski greha bil še vsak.

Srečno smrt si vsi želimo. / Urno k Jožefu že zdaj, / da ob smrti nas zaščiti / in pripelje srečno v raj.