Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

K Bogu je odšla sodelavka Družine Ruth Podgornik Reš

Za vas piše:
D. O.
Objava: 28. 12. 2012 / 10:06
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:11
Ustavi predvajanje Nalaganje

K Bogu je odšla sodelavka Družine Ruth Podgornik Reš

Ruth Podgornik Reš, dolgoletno sodelavko Družine, znano vrtnarko, avtorico knjig o urejanju vrtov in ultramaratonko, je včeraj na poti iz Krme proti Kredarici zasul snežni plaz.

Včeraj je med sodelavci Družine odjeknila žalostna vest, da se je v gorah smrtno ponesrečila sodelavka Ruth Podgornik Reš, ki je v zadnjih letih urejala stalno rubriko z vrtnarskimi nasveti, ponavadi na isti strani, kjer kuharske recepte objavlja tudi njena sestra Mateja Reš.

Ruth je bila znana strokovnjakinja pri zasaditvah vrtov in avtorica številnih knjig s tega področja. Pri Družini sta izšli Naša pokopališča in Cvetoče veselje na okenskih policah. Pripravljala je veliko predavanj o vrtnarstvu in uporabi rastlin v kulinariki, bila ena od vodilnih v vrtnariji Reš v domačih Mošnjah ter nič kolikokrat gostja na različnih predavanjih in svetovanjih.

Poleg svoje ljubezni do rastlin, kar je izražal tudi naslov njenega bloga »Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen«, je bila Ruth edina slovenska ultramaratonka, ki je pretekla 800 kilometrov dolgo slovensko planinsko transverzalo med Mariborom in Ankaranom, enega najtežjih ultramaratonov na svetu Transsahariana v Alžiriji in lani slavni 246,8-kilometrski Spartathlon med Atenami in Šparto. Zaradi ultramaratonskih dosežkov je bila leta 2011 tudi nominirana za Slovenko leta.

Ruth smo nazadnje v objektiv ujeli decembra, ko je ekipo Družine obiskala pri snemanju videa za božično kosilo pri sestri Mateji, ki je povedala, da se je Ruth zelo veselila svojega 50. rojstnega dne, ki bi ga praznovala 30. januarja.

Ob tem prihaja na misel citat Toneta Pavčka, za katerega je Ruth v knjigi Naša pokopališča zapisala, da jo je najbolj nagovoril, danes pa je zven teh besed ob njenem prehodu v večnost še toliko bolj pomenljiv:

»Ljudje smo, kot pravijo v Istri, iz kamna, iz zemlje, a tudi iz zvezd. Iz tistih, ki ne ugašajo, ki so daljne in večne in vendar kot večno upanje človeku vedno neskončno blizu. Kot bi hotele s svojo svetlobo in s svojo milino pripovedovati nikoli končano zgodbo o dveh polih našega bivanja: o telesu in duši, o minljivem in večnem. Zvezde so sanjski del človekovega bitja, svetal ogorek, položen v vsakega kot vest in kot kažipot za pot od izvira do izliva.«

Gospod, daj ji večni mir in pokoj in večna luč naj ji sveti!


Foto: Tatjana Splichal

Kupi v trgovini

Življenjske težave
Drugi priročniki
4,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh