To noč je v večnost odšel duhovnik Sandi (Aleksander) Koren, je sporočil mozirski župnik Vinko Čonč.

Kaplan, župnik, dekan, skavt ...

Doma je bil iz Maribora, iz župnije Marije, Matere Cerkve na Pobrežju. Po vstopu v bogoslovje leta 1991 je Koren leta 1997 obhajal novo mašo. Njegova prva duhovniška postojanka je bil Šentjur pri Celju, kjer je kaplanoval. Leta 2001 je postal župnik v župnijah Mozirje in Šmihel nad Mozirjem, nato dve leti še v Rečici ob Savinji in Šmartnem ob Dreti, bil je tudi dekan Dekanije Gornji Grad – Šaleška dolina. V 22 letih življenja v Mozirju je pustil močan pečat v širši okolici.

Zelo dejaven je bil tudi na škofijski in državni ravni. Bil je generalni asistent Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, tajnik Škofijskega in medškofijskega odbora za družino, član škofijskega pastoralnega sveta, član duhovniškega sveta, koordinator za teološko pastoralne tečaje in medškofijsko sodelovanje. V celjski škofiji je vodil tudi škofijsko pastoralno službo.

Bolezen, preizkušnja vere

Dolgo so ga spremljale različne bolezni, leta 2018 so mu odkrili rakavi tumor v želodcu, ki so ga odstranili skupaj z želodcem in žolčnikom. Leta 2023 je župnikovanje zamenjal za službo duhovnega pomočnika v združeni župniji Šoštanj, Zavodnje, Bele Vode ter v župniji Polzela.

Pred tremi leti je za Aleteio in Družino spregovoril o svoji bolezni – raku na želodcu, ki je bil zanj preizkušnja vere. »Ko pride trenutek trpljenja, preizkušnje, izziva na kateremkoli področju življenja, lahko potrdiš tudi svojo vero. To je največ, kar mi je prinesla bolezen,« je razmišljal.

Vidim življenjske omejitve, obenem pa me bodri vera v večno življenje. (Sandi Koren)

»Bolezen sem sprejel kot nekaj naravnega. Morda celo bolj kot izziv, ne pa nesrečo,« je povedal. »Ko gledam nazaj, je bilo to zato, ker sem verjel v stvarnost življenja. Ob tem sem navajen živeti z boleznimi. Od prvega leta starosti imam astmo, diabetes pa že vrsto let. Nisem več v fazi, ko bi mislil, da sem Superman, da vse zmorem. Vidim življenjske omejitve, obenem pa me bodri vera v večno življenje.«

Kljub temu si je močno želel vrniti se k opravljanju svojega poslanstva – aktivnemu župnikovanju. To mu je bilo dano še za nekaj let.

Njegova zgovorna zadnja Facebook objava izpred nekaj dni:

S Škofije Celje so sporočili, da je pokojni v oporoki izrazil željo, naj bo žara njegovega upepeljenega telesa na večer in ponoči pred pogrebom v župnijski cerkvi sv. Jurija v Mozirju. Povabil je k slavljenju in celonočni molitvi. V četrtek, 24. oktobra, bo tako od 18. ure žara v župnijski cerkvi v Mozirju, sveta maša bo ob 21. uri. V petek, 25. oktobra, bo ob 15. uri pogrebna sveta maša in po njej sprevod in pogreb na pokopališču Oljnek v Mozirju.

Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti! Naj počiva v miru.