»Resnica in pravica morata biti stebra povojnega ohranjanja miru,« je zapisano v izjavi komisije, objavljeni ob današnjem mednarodnem dnevu človekovih pravic. Prvi cilj je zagotovo utišati orožje, tako člani komisije, »na podlagi tega pa je treba vzpostaviti pogoje za trajnostni in pravični mir med Rusijo in neodvisno Ukrajino, pa tudi med Rusijo in Evropo«.

Vojna v Ukrajini nam znova boleče kaže, kako se v senci vojn stopnjujejo spirale nasilja.

Po mnenju komisije imajo žrtve in javnost pravico do popolnega razkritja. To pomeni dokumentiranje in pregon vojnih zločinov ter vseh kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava na nacionalni in mednarodni ravni: »Kajti v vojni nimamo opravka le z z vojaškim nasiljem nad vojaki ali vojaškimi objekti. Vojna v Ukrajini nam znova boleče kaže, kako se v senci vojn stopnjujejo spirale nasilja. Številne civilne žrtve, najhujše kršitve človekovih pravic in vojni zločini so privedli do vprašanja genocida.« Poleg tega bodo morali »storilci« plačati za obnovo infrastrukture v Ukrajini, je zapisano v izjavi.

Poklicani smo k ljubezni do vseh brez izjeme, vendar pa ljubezen do zatiralca ne pomeni soglasja, da s tem nadaljuje. Niti ne, da si domišlja, da je to, kar počne, sprejemljivo.

Na koncu izjave podpisniki navajajo še besede papeža Frančiška iz okrožnice Vsi smo bratje, kjer sveti oče jasno določa podlago za začetek mirovnih in spravnih procesov: »Ne gre za to, da bi spodbujali odpuščanje, ki se odpoveduje lastnim pravicam zaradi pokvarjenega veljaka, kriminalca ali kogarkoli, ki ruši naše dostojanstvo. Poklicani smo k ljubezni do vseh brez izjeme, vendar pa ljubezen do zatiralca ne pomeni soglasja, da s tem nadaljuje. Niti ne, da si domišlja, da je to, kar počne, sprejemljivo. Nasprotno. Najboljša oblika ljubezni, ko ga skušamo odvrniti od zatiranja, je, da mu vzamemo tudi moč, ki je ne zna uporabljati in pači njegovo človeško podobo. Odpuščati ne pomeni dopuščati nadaljnjega maličenja lastnega dostojanstva ali dostojanstva drugih, niti mirnega gledanja, da kriminalec nadaljuje s svojimi prestopki. Kdor trpi krivico, mora svoje pravice in pravice svoje družine odločno braniti, saj mora varovati dostojanstvo, ki mu je bilo dano, dostojanstvo, ki ga ima Bog rad. Če je zločinec storil škodo meni ali kateremu izmed mojih dragih, je ni stvari, ki bi mi preprečevala, da ne bi terjal pravice in da ta oseba – ali kdorkoli drug – ne bi več povzročala škode meni ali drugemu. Moja dolžnost je, da to storim, odpuščanje pa ne le, da te obveznosti ne izničuje, temveč jo zahteva.« (241)

Cilj mora biti nova evropska in svetovna ureditev miru in varnosti, ki se osredinja na zaščito ljudi, njihovih pravic in skupnega dobrega.

Začasna predsednica organizacije Justitia et Pax Europe Cecile Dubernet je izjavo pospremila z besedami: »Cilj mora biti nova evropska in svetovna ureditev miru in varnosti, ki se osredinja na zaščito ljudi, njihovih pravic in skupnega dobrega.« Oblikovanje tega novega reda po njenih besedah ne sme nastajati na račun prizadetih.

Papež: zaščita šibkih krepi bratstvo

Ob današnjem svetovnem dnevu človekovih pravic se je oglasil tudi papež Frančišek. Kot je zapisal na družbenem omrežju Twitter, »zaščita človeškega dostojanstva šibkih in uveljavljanje njihovih pravic pomagata krepiti bratstvo vseh ljudi«. S tem po papeževih besedah ohranjamo Božjo podobo, ki je vtisnjena v vsakem človeku.