Pod tem naslovom je davnega leta 1973 v enem od slovenskih časnikov izšel obsežen članek o družinskem srečanju rodbine Slodnjak iz Juršincev. Do prvega srečanja potomcev Antona in Otilije Slodnjak iz Rotmana, občina Juršinci, je prišlo povsem naključno, ko sta se najstarejši sin Anton in najmlajši od živečih sinov Jože pogovarjala o nekem časopisnem članku, ko se je zbralo toliko in toliko sorodnikov neke rodbine, ter ob modrovanju rekla: »Če se mi zberemo, nas je pa več.« In ne bodi ga len sta na domačiji Antona Slodnjaka ml. organizirala srečanje rodbine, ki je takrat štela 169 članov, prisotnih je bilo 132. Zanimanje za srečanje je bilo tolikšno, da so se potomci v organizaciji Jožeta Slodnjaka 1. julija znova srečali. Najprej v farni cerkvi v Juršincih, tako kot ob vseh prejšnjih srečanjih, pri maši za vse preminule člane rodbine. Nato so obiskali pokopališče, kjer je poleg omenjenih dveh pokopana tudi večina njunih otrok, vnukov in tudi pravnukov. Družabni del, tokrat osmega sr...