Organizatorji, Slovenska matica in ZRC SAZU, sta dvodnevno dogajanje v spomin na 500. obletnico smrti Jurija Slatkonje, naslovili Jurij Slatkonja (1456-1522): od Kranjske do Dunaja. Na znanstvenem posvetu, ki se je začel ob 8.30, so o Slatkonjevi življenjski poti in upodobitvah spregovorili Lilijana Žnidaršič Golec, Grantley McDonald, Gašper Cerkovnik in Matej Klemenčič; v drugem delu pa so o Slatkonjevi povezavi z glasbo, o koralni glasbi tistega časa in dunajski dvorni kapeli predavali Katarina Šter, Marko Motnik in Klemen Grabnar. Uvodna nagovora sta imela Aleš Gabrič, predsednik Slovenske matice, in Oto Luthar, direktor ZRC SAZU. 

FOTO: Tatjana Splichal

»O Slatkonji in njegovem času je malo znanega, pa vendar bodo naši predavatelji na posvetu prinesli nova dognanja o njem, drobce iz časa Slatkonja, ki so pomembno vplivali na razvoj glasbe,« je za spletno stran Družine povedal Klemen Grabnar z ZRC SAZU, ki bo udeležencem podal predavanje z naslovom: Jurij Slatkonja v slovenskem glasbenem zgodovinopisju. 

Latinski motet, posvetna pesem in besedilo ob cesarskem kronanju

V okviru cikla Harmonia concertasns – Stara glasba na Novem trgu pa bo v petek, 16. septembra, ob 20. uri Juriju Slatkonji posvečen še koncertni večer. Svetovno znani nemški vokalni ansambel Singer Pur iz Nemčije (Claudia Reinhard, sopran, Christian Meister, tenor, Markus Zapp, tenor, Manuel Warwitz, tenor, Felix Meybier, bas) bo izvajal skladbe Jurija Slatkonje in njegovih sodobnikov in kolegov: Heinricha Isaaca, Ludwiga Senfla, Paula Hofhaimerja. Ansambel bosta na inštrumentih spremljala Domen Marinčič, viola da gamba, in Tomaž Sevšek, orgelski pozitiv. Slatkonji kot skladatelju glasbeni svet sicer pripisuje le kratek latinski motet in štiriglasno posvetno pesem, skladatelj Isaac pa je v motetu Virgo Prudentissima uglasbil Slatkonjevo besedilo ob cesarskem kronanju in v povezavi z motetom napisal šestglasno mašo.

FOTO: Tatjana Splichal

Kanonik, prošt, škof, skladatelj

Jurij Slatkonja je ena od najpomembnejših glasbenih osebnosti v slovenski zgodovini in pomemben zgodnji humanist v habsburški monarhiji. Kot bakalaver dunajske artistične fakultete je od leta 1477 veliko deloval na Dunaju, kjer je leta 1498 organiziral znamenito dunajsko dvorno kapelo, leta 1513 pa bil imenovan za dunajskega škofa. Bil je tudi ljubljanski stolni kanonik in ljubljanski prošt ter prošt novomeškega kapitlja. Tudi preko njega so se dunajski kulturni tokovi prenašali v Ljubljano,« so organizatorji zapisali na vabilu. Slatkonja velja za ustanovitelja slovitega zbora Dunajski dečki.