Kdor bi mislil, da urednik in novinar pri 66 letih nima energije ali motivacije za učenje digitalnih pristopov in orodij, ta ne pozna Jurija Paljka. Paljk namreč z odprto glavo spremlja dogajanje v svetu, zato je z digitalnim prehodom začel že dolgo nazaj. Novi glas izhaja kot tiskani tednik, imajo pa tudi spletno stran in svoje profile na družbenih omrežjih. Novi glas je edini slovenski tednik, včlanjen v Zvezo italijanskih katoliških tednikov (FISC).

Jurij Paljk (četrti z leve) z italijanskimi kolegi v Rimu. FOTO: osebni arhiv

Mladi tiska ne berejo več

Jurij Paljk se je pretekli teden v Rimu udeležil posveta z naslovom Digitalni razvoj. »Presenetilo me je, da se ni več govorilo o tiskani besedi, ampak samo o spletu, kako doseči več ljudi.« Tiskani mediji imajo vse manj naročnikov, saj se mladi nanje ne naročijo, starejši pa umrejo ali ne morejo več brati, je povedal. Mladi ne berejo več papirja, niti ne gredo na spletne strani ali na Facebook, ampak uporabljajo nova omrežja, kot sta Instagram in TikTok. »Danes je treba prav iskati vsakogar, vsakega morebitnega naročnika,« pravi Paljk.

Presenetilo me je, da se ni več govorilo o tiskani besedi, ampak samo o spletu.

O čem naj pišejo katoliški mediji

Na posvetu so se dotaknili tudi vsebine, ki jo mediji posredujejo prek spleta. Jurij Paljk poudarja, da morajo katoliški mediji tudi na spletu nagovarjati ljudi s krščanskimi vrednotami, do bralca je treba priti z vsebinami, ki se dotikajo vrednot. »Na posvetu so poudarili tudi, da se ne smemo ukvarjati s tem, da bi pisali stvari, ki jih pišejo že drugi, naj bomo raje lokalno obarvani, naj pišemo o naših stvareh. Bralca nagovarjajmo s pozitivnim. Ko pišemo komentarje, pišimo iz katoliškega stališča. Ne bojmo se pisati o vsem, čeprav je včasih kakšna tema težka.«

Na srečanju predstavnikov katoliških tednikov o digitalizaciji. FOTO: J. P.

Splet ni zastonj, plačali pa ne bi 

»Temeljni problem medijev v digitalni dobi je, da ljudje za vsebine na spletu niso pripravljeni plačati. To je velikanski problem, s katerim se soočamo vsi,« je povedal Jurij Paljk. »Mladi so zmotno prepričani, da je vse na spletu zastonj, vendar je resnica, da stane več delati dober medij na spletu kot v tiskani izdaji.«

Delati dober medij na spletu stane več kot v tiskani izdaji.

Katoliški mediji ohranjajo kredibilnost

V času kovida je zaupanje v medije močno upadlo. Kot je povedal Paljk, v Italiji 65 % bralcev ne verjame ničesar, kar prebere. »Katoliški mediji imamo prednost, da nagovarjamo ljudi, ki so verniki, ne samo njih, in ti verjamejo, kar pišemo.«

Kredibilnost mediji ohranjajo z objavo preverjenih novic, kar je v zadnjem obdobju dodatno ogrozil pojav umetne inteligence. Kot je povedal Paljk, je ChatGPT v Italiji prepovedan za določen čas, saj številni opozarjajo na nevarnosti, ki jih nova tehnologija prinaša. »Banke napovedujejo, da bo v medijih v bližnji prihodnosti delalo več kot 90 % manj ljudi,« je povedal in se zgrozil nad možnostjo širjenja lažnih novic, če ne bo na eni strani več resnicoljubnih novinarjev in na drugi strani ljudi, ki bi med poplavo informacij izbrali kredibilne medije.

Poslušalci so z zanimanjem sodelovali pri razpravi o prihodnosti. FOTO: Jurij Paljk

Če je ogroženo novinarstvo, je ogrožena tudi demokracija

Nekateri časopisi že ukinjajo tiskane izdaje in prehajajo zgolj na digitalen način izhajanja, Novi glas pa tega zaenkrat ne namerava, je povedal njegov urednik. »Da bi ohranila tiskane izdaje in profesionalne novinarje, italijanska država subvencionira časopise, tudi Novi glas. To pomeni, da smo prisotni tako na spletu kot v tisku.«

Nočem biti črnogled, je dejal Paljk, a treba si je priznati, da tudi mi, ki pišemo tudi za tiskane medije, beremo na telefonih in tablicah. Ne moreš več tekmovati s spletom. »Ni več prehoda, vsi smo že digitalni, pa če hočemo biti ali nočemo biti. Tega se je treba zavedati.«