Čebele so pri njihovi hiši že približno štiri desetletja. Imel jih je že Jurijev praded, nato stari oče, zdaj pa tradicijo čebelarjenja nadaljuje tudi sam. »Za to sem se odločil, ker so čebele pri hiši že zelo dolgo in bi mi bilo hudo, če bi šle stran. Tudi delo z njimi me veseli, saj sem s čebelami dobesedno zrasel,« z žarom v očeh pripoveduje Jurij. 

Na domači zemlji pridelujejo tudi žito, kot so ajda, pira, kamut in koruza. Zrnje nato doma zmeljejo v moko, ki jo prodajajo na tržnici v Ribnici.

Čebele so imele letos imele veliko dela, potem pa …

Trenutno skrbi za osem čebeljih družin. Letošnja zima mu ne bo ostala v preveč lepem spominu, saj mu je vzela veliko čebel. »Tiste, ki so ostale, so se lepo začele razvijati, bilo je lepo vreme in veliko cvetov v bližini, dela čebelam ni manjkalo. Potem pa je prišlo mrzlo in deževno vreme. Potrebno je bilo dodatno krmljenje, da razvoj, če že ni šel naprej, vsaj ni šel nazaj. Bom videl, kaj bo prineslo poletje. Še vse se lahko spremeni,« je previden mladi čebelar.

Med bo šel vedno za med

Čebel ne vozi na pašo, saj domača okolica s precej drevesi marljivim letečim delavkam ponuja pestro izbiro. Njihov sadovnjak ima precej jablan, češenj, sliv in hrušk. »Pomladi ob lepem vremenu, ko vse cveti in je belo, je pravi užitek poslušati brenčanje čebel.« Najbolj ponosen je na hojev med iz leta 2021, običajno pa potoči največ »lipovega medu, saj mi lipe skoraj senčijo čebelnjak«. Med bo šel po njegovih besedah vedno 'za med'. »Najbolj pa ljudje cenijo kakovost, čeprav se pri ceni včasih zatakne,« poudarja ponosni Ribničan, ki je imel pred leti imel hudo alergijsko reakcijo na čebelji pik. »Začel sem z imunoterapijo. Od takrat se stanje počasi, a vztrajno izboljšuje.«

Jurij v sadovnjaku med čebelami. FOTO: Osebni arhiv

Slovenci smo narod čebelarjev in gasilcev

Pri tem spomni na besede predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča, ki je nedavno izjavil, smo Slovenci narod gasilcev in čebelarjev. »Zakaj? Ker imata v Sloveniji dolgo zgodovino. Ker so pomembni svetovni učitelji in poznavalci čebel ter izumitelji prav ravno iz Slovenije oz. so z njo nekako povezani. Naj omenim le učitelja čebelarstva Antona Janšo, pa Antona Žnidaršiča, ki je izdelal AŽ panj. Boštjan Noč pa je od letos tudi predsednik Evropske čebelarske zveze. Ob vsem tem pa je Slovenija z neokrnjeno naravo pravi raj za čebele.«

Na kmetiji pridelujejo tudi žito, ki ga zmeljejo v moko. Na fotografiji je mlinček, ki simbolno prikazuje mletje žita. FOTO: Marko Mesojedec

Pridnost, delavnost in znanje

Rad nabira novo znanje, zato se je tudi odločil, da nadaljuje izobraževanje v Ljubljani. »Vse bolj vidim, da znanje na eni ter pridnost in delavnost na drugi strani gredo z roko v roki. Vsekakor si želim v prihodnje nadgraditi čebelarstvo pri hiši. Ali bo to moj hobi ali služba, bom še videl. Puščam si odprto pot,« je preudaren Jurij, ki je ob članstvu v DPM Velik Lašče tudi dejaven gasilec v PGD Dolenja vas. Gasilskim vrstam se je pridružil pri devetih letih. Njihovo društvo je leta 2022 praznovalo 150-letnico in je eno najstarejših gasilskih društev v Sloveniji. V zadnjih letih je sodeloval ne številnih intervencijah po vsej Sloveniji. Več o tem v pogovoru, ki mu lahko prisluhnete tukaj.

Jurij sodeluje pri številnih gasilskih intervencijah. FOTO: Osebni arhiv

Petje in ples

Že v osnovni šoli se je pridružil šolskemu pevskemu zboru, nato še mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru, zdaj pa prepeva v MPZ Lončar, ki je lani obeležil 70 let. »Pojemo na pogrebih in različnih prireditvah. Pojemo večinoma ljudske pesmi, tudi pogrebne je treba znati, pa kakšne napitnice in druge.« Včasih je igral harmoniko ter plesal v Folklorni skupini Lončki. »Sem tudi velik ljubitelj veselic. Če se le da, se udeležim vseh v okolici in širše.« Lepe spomine nosi v srcu, ko ga povprašam po oratorijih. »Še pred leti, ko smo imeli oratorij v Dolenji vasi, sem bil vsakoletni udeleženec. Pozneje pa dve leti animator, enkrat v Dolenji vasi in enkrat v Ribnici. Super se je bilo zabavati z otroki, čeprav tudi mi nismo bili še povsem odrasli,« v smehu pripoveduje navdihujoč mladenič, ki je za zdaj razpet med Ljubljano in Ribnico. Le kam ga bo pot zanesla v prihodnje?