Zdravniki imamo kar nekaj priložnosti, da delujemo dobrodelno – da damo nekaj svojega časa in denarja na razpolago tistim, ki tega nimajo. Obstajajo številne organizacije, ki omogočajo takšno delovanje, najbolj znana med njimi so ZDRAVNIKI BREZ MEJA. Vendar je njihovo poslanstvo za redno zaposlene po bolnišnicah manj uporabno, saj je na njihovih misijah potrebna večmesečna ali kar enoletna stalna prisotnost. Tisti, ki smo v rednih delovnih razmerjih v svojih bolnišnicah, zato odhajamo na eno- do dvotedenske misije, kjer nam lokalni zdravniki pripravijo bolnike, ki jih nato operiramo. Rad se pošalim, da mi pač nismo brez meja, ampak zdravniki Z MEJAMI IN OMEJENOSTMI. Čeprav so naše misije kratke, so zelo intenzivne, delamo od jutra do večera, včasih podaljšamo delo v noč. Letos smo bili že drugič v Tanzaniji. Sam sem bil do sedaj na 14 takšnih misijah: deset od njih sem vodil, na štirih sem bil udeležen kot kirurg. Delujemo pod okriljem angleške organizacije Hernia International (www.herniainternational.org.uk).

Tanzanijska operacijska soba. FOTO: osebni arhiv

Zdravstveni center pripada kongregaciji duhovnikov

Ngarenairobi je okraj v regiji Kilimandžaro v Tanzaniji. Velik je 172 km2 in ima povprečno nadmorsko višino 2,111 m. Kužnih bolezni, ki jih prenašajo komarji, vključno z malarijo, je malo. Glede na štetje iz leta 2012 šteje okraj 9.431 prebivalcev, realna številka naj bi bila pri 12.000, širše pa še precej več.

Zdravstveni center pripada kongregaciji duhovnikov Dela Svetega duha (OSS=Opus Spiritus Sancti), ki jo je v 20. stoletju ustanovil nemški duhovnik Bernhard Bendel. Prvič v zgodovini je ta red gostil misijo naše ekipe. K temu je največ pripomogel lokalni tanzanijski kirurg dr. Ally Kombo, ki je pri operiranju že zelo spreten, ima občutek za tkivo, letos smo ga pri številnih operacijah v tem tudi mi potrdili. Prvič smo se z njim srečali leta 2019 na misiji v bližnji Momelli. Po tem stiku je navezal stik z letošnjimi gostitelji očetom Damianom in provincialom očetom Calistom.

Dr. Jurij Gorjanc med operacijo. FOTO: osebni arhiv

Ekipa zdravnikov in 220 kg zdravstvene opreme

Na letališče Kilimandžaro smo člani ekipe prispeli z različnimi leti. Srečali smo se v nedeljo ter opremili bolnišnične predale z opremo, ki smo jo prinesli (220 kg opreme in zdravil v 11 torbah). K sreči smo letos opremo lahko uvozili brez običajnih sitnosti na carini, verjetno zaradi predhodne dolgotrajne komunikacije s Tanzanijsko agencijo za zdravila (TMDA). Stanovali smo v provincialni hiši kongregacije, kjer smo imeli zajtrk in večerjo. Od tam smo se s terenskim vozilom vsak dan zjutraj odpeljali ca. 25 km do bolnišnice in zvečer nazaj. Na poti smo redno srečevali črede žiraf, zeber, gnujev in antilop. Ekipo je sestavljalo 9 članov: 3 specialisti kirurgi, 1 anesteziolog, 1 specialistka radiologije, 1 sestra instrumentarka, 1 bodoči študent ter uradni fotograf odprave. Ekipi se je pridružilo 6 učečih se tanzanijskih zdravnikov (kirurgov in anesteziologov), celo z oddaljenih otokov kot so Zanzibar in Mafia.

Prenosni ultrazvočni aparat. FOTO: osebni arhiv

Tanzanijci so navajeni potrpeti

Naša prva naloga so bili jutranji ambulantni pregledi, ki smo jih opravljali skupaj z radiologinjo in prevajalcem, medtem ko sta dva kirurga že operirala. Vsak dan je prišlo ravno dovolj bolnikov za tisti dan. Obrat v operacijskih sobah in na oddelkih je potekal tekoče. Večino bolnikov smo odpustili že na prvi po-operativni dan. Tanzanijci ne pokažejo, če jih boli, navajeni so potrpeti. Ker smo to vedeli, smo jih po operacijah namenoma dobro založili s protibolečinskimi zdravili.

Odločili smo se, da med delom zaradi izkoristka časa ne bomo imeli kosila, zadovoljni smo bili s čajem, kavo, keksi, vodo in oreščki. Večinoma smo operirali trebušne kile (hernije), tudi velike golše, ki v tem delu Afrike nastajajo zaradi pomanjkanja joda. Visoko na naši lestvici prioritet je bilo asistiranje lokalnim kirurgom – le tako se lahko česa naučijo. Za gostitelja dr. Komba lahko rečemo, da je postal pri operiranju trebušnih kil samostojen.

Pomagali so tudi otrokom. FOTO: osebni arhiv

51 operacij – najmlajši je imel 2 leti, najstarejši dobrih 70

Operirali smo na treh operacijskih mizah ter v štirih dneh oskrbeli 46 bolnikov (skupno 51 operacij). Pred ali po operacijah tudi 52 ultrazvočnih preiskav. Najmlajši bolnik je bil star 2 leti, najstarejši nekaj čez 70 let. Nismo imeli niti enega zapleta. Operirali smo preudarno, brez naglice. Verjetno gre dober uspeh pripisati tudi molitvenemu spremstvu patrov gostiteljev. Jezuit pater dr. Jože Roblek je v Sloveniji za naše bolnike in ekipo vsak dan daroval sveto mašo.

Zadoščenje zdravnikov za prostovoljno delo je veliko. FOTO: osebni arhiv

Kadar delamo zastonj, služimo Bogu

V mojih očeh je udeležba vsakega člana ekipe stvar njegove lastne odločitve, motivacije za tako delo so sicer morda različne, ampak vedno izvirajo iz usmiljenega srca udeleženke ali udeleženca. To je razlog, da se članom svoje ekipe ne zahvaljujem, saj bi jim z zahvalo na nek način skušal odvzeti nekaj, kar je njihovo. Vsak od nas prispeva svoj kamenček, da pomagamo pomoči potrebnim. To zadošča. Verjamem namreč, da kadar delamo zastonj za tiste, ki nam ne morejo povrniti, služimo Bogu, čeprav le v delčku svojega časa. Želim si le, da bi se za take misije odločilo več zdravnikov.