Svoje zdravniško delo doživlja kot poslanstvo. Vsako leto se v svojem prostem času odpravi v Afriko na misijo, kjer pomaga ubogim, ki to pomoč najbolj potrebujejo. Je tudi gorski reševalec, sam sebe pa opiše kot zdravnik, ki rad moli.

Svoj poklic opravlja na avstrijskem Koroškem, v Celovcu je vodja splošne kirurgije v bolnišnici Elizabetink. Oktobra lani je bil kot prvi Korošec sprejet v najstarejše združenje kirurgov na svetu, britansko »Royal Colleges of Surgeons« (FRCS).

Jurij Gorjanc. FOTO: Siniša Kanižaj 

Spomini na božiče v otroštvu

Pogovor, ki ga je vodila novinarka Katja Zver, se je pričel s spomini dr. Gorjanca na božični čas v njegovem otroštvu. To je bilo še v času komunizma, ko je v glasbeni šoli s strahom vprašal učitelja, če ga nauči igrati Sveto noč. »In ko smo bili recimo koledniki, stari še ne deset let, smo se morali kar malo skrivati in ne obiskati vseh, ker bi lahko bil to naslednji dan problem v šoli.« Kljub preganjanju krščanskih praznikov je bil to zanj čaroben čas. »Kljub temu, da so bili taki časi, se mi zdi, da to ni nikogar zmotilo, kvečjemu še podžgalo. Gre za pričakovanje, za željo po obdarovanosti. Zdi se mi, da tisti, ki imamo to izkušnjo iz otroštva, zdaj božič lažje doživljamo duhovno.«

Bistvo božiča

»Pri božiču gre za to, da se pustimo obdarovati in da znamo sprejeti. To je morda danes najtežje, še zlasti intelektualcem, bi rekel, ki hočemo sami nekaj izvajati. Božič je korak proti pasivnosti, ki pa je zelo duhovna drža,« je dejal dr. Gorjanc.

Pri božiču gre za to, da se pustimo obdarovati in da znamo sprejemati.

Kako preživlja božiče danes?

Dr. Gorjanc je povedal, da božiče že dolga leta preživlja na delovnem mestu, saj živi samsko življenje in s tem omogoči poročenim kolegom, da so na praznik doma. »Veliko je osamljenih, veliko je bolnih in sem jim v bolnišnici lahko blizu, kar mi je tudi lepo.«

Osamljenost na božič

»Božič je bil v začetku ena sama osamljenost, Bog je bil sam. On je prišel, mi pa ga nismo sprejeli in nikamor ni mogel. Zato je bil v jaslih oziroma v hlevu,« je odgovoril na vprašanje o tem, kako naj doživimo božič, če smo osamljeni. »Najprej se moramo Bogu pustiti sami obdarovati, ker drugače je vse skupaj en aktivizem, kaj da bomo oziroma kaj vse še moramo narediti, da bo božič. V bistvu ni treba narediti nič, da bo božič. To je ena sama otroška pasivnost, če smo jo sposobni prebuditi.« Ljudje ne moremo rešiti sveta, svet rešuje Jezus, je prepričan.

Umirjenost srca v naglici sveta

Čeprav ima ob božiču tudi sam pogosto obilico dela, poudarja notranjo umirjenost, da ne spregledamo bistvenega. »Ta umirjenost je lahko tudi sredi velikega trušča.« Dragocena se mu zdi zakramentalna priprava na božič: spoved, obhajilo. »Ko priznam, da potrebujem pomoč, lahko sprejmem Boga in tako pomagam tudi drugim,« je povedal.

Globok in duhoven pogovor, prisluhnite! 

Prisluhnite celotnemu pogovoru, v katerem je dr. Gorjanc spregovoril o svojih srečanjih z Bogom, kako je, kadar mora pacientom sporočiti najtežjo diagnozo, zakaj namesto na dopust odhaja operirat v Afriko in kakšno je njegovo voščilo za božične praznike: kaj vam želi? Oglejte si celotni video in se pustite nagovoriti.