Dr. Janez Juhant in Franci Feltrin med polaganjem vencev. FOTO: Tatjana Splichal

Osrednji nagovor zbranim – med njimi so bili pobudnica akcije Vseposvojitev Romana Bider, podpredsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Franci Feltrin, direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš, poslanec SDS mag. Branko Grims in nekdanji poslanec in župan Kranja Vitomir Gros – bi moral imeti dr. Boštjan M. Turk, a je njegovo odsotnost zaradi bolezni opravičil predsednik Društva Združeni ob Lipi sprave zasl. prof. dr. Janez Juhant.

Plošča z mislijo Stanislava Klepa, pobudnika Društva Združeni ob Lipi sprave. FOTO: Tatjana Splichal

Litanije slovenskih mučencev

Pri molitvi, blagoslovu in litanijah slovenskih mučencev (TUKAJ) je sodeloval tudi jezuit p. Franc Rado Šetar (rojen leta 1929, letos je obhajal 65 let duhovništva), ki je tudi sam preživel vojne grozote, ki so mu ukradle mladost in ga trajno zaznamovale. Namesto predvidenega profesorja za francosko književnost in publicista dr. Boštjana M. Turka je zbrane na žalni spominski slovesnosti pri plošči ob lipi z napisom »Postoj na svetih tleh moj brat in skupaj bova našla pot do blagoslova sprave« (Stanislav Klep) nagovoril dr. Janez Juhant.

Predsednik Društva Združeni ob Lipi sprave zasl. prof. dr. Janez Juhant. FOTO: Tatjana Splichal

Poznati Boga pomeni vedeti, kaj moramo storiti

Svoj nagovor je začel z mislijo, da je filozof Emmanuel Levinas strnil judovsko in nedvomno tudi krščansko verovanje v Boga v besede: »Poznati Boga pomeni vedeti, kaj moramo storiti.« Vera v Boga nas obvezuje za nesebično službo sestram in bratom; milostljivi smo drug do drugega, če se držimo temeljne zapovedi: Ljubi Boga in svojega bližnjega kakor samega sebe.

Blaž Karlin in ustanovni član društva Vitomir Gros. FOTO: Tatjana Splichal

V družbi je težko, če se vladajoči spridijo

Iz vere in predanosti Bogu sledi pravičnost do vsakega človeka, h kateri ne le kristjanov, temveč vse državljane zavezujejo ustava in zakoni demokratičnih držav, ki naj bi jih spoštovali vsi državljani, zlasti še demokratično izvoljeni predstavniki in voditelji. Juhant je navedel besede Tomaža Akvinskega, da je v družbi težko, če se vladajoči, starši, učitelji in drugi odgovorni spridijo. Pravičnost ustvarja pogoje, da vsakdo pride do tega, kar mu pripada.

Nagovor je imel dr. Janez Juhant. FOTO: Tatjana Splichal

Vera v Boga pa zavezuje še bolj

»Vera v Boga pa zavezuje še bolj, saj poleg pravičnosti do vsakogar narekuje ljubezen in spoštovanje vsake osebe. Ko pogledamo človeku v obraz, nas njegovo obličje sočutno nagovori, da začutimo njegovo življenje in smo pripravljeni deliti njegove stiske. Bog je postal človek, eden od nas, zato, da nas je po Božjem sinu direktno nagovoril iz oči v oči. Če pogledaš človeku v obraz, občutiš na njem radost ali bolečino in se mu ne moreš izmakniti.

Pod slovensko zastavo. FOTO: Tatjana Splichal

Brez spoštovanja Boga je težko spoštovati človeka

Zato je Bog postal človek, da bi nas nagovoril k spoštovanju in sočutju z bližnjim,« je poudaril dr. Janez Juhant in citiral misel Dostojevskega, da kjer ni več Boga, postane vse dovoljeno, in slovenskega pisatelja Marjana Rožanca, ki pravi: »Zmaterializirani človek je slednjič spregledal, da ne more postati Človek, kaj šele Nadčlovek, ko Bog ni več Bog.« Brez spoštovanja Boga je težko spoštovati človeka, je prepričan govornik ob Lipi sprave.

Tajnik in predsednik društva mag. Stane Okoliš in dr. Janez Juhant ter poslanec SDS mag. Branko Grims in nekdanji poslanec Franci Feltrin. FOTO: Tatjana Splichal

Zatiralci so jih imeli za neljudi, številke

V totalitarnih režimih in podobnih mehkih oblikah zatiranja, je nadaljeval Juhant, so zatiralci človeka uničevali zahrbtno, z lažjo in prevaro, s streljanjem v tilnik; žrtve so bile ustvarjene po Božji podobi, ljudje z obrazom in dušo, a zatiralci – povečini brez vere v Boga – so jih imeli le za nasprotnike, neljudi, številke in niso imeli človeškega poguma in sočutja, da bi jim pogledali v obraz, da so jih hladnokrvno in lažno obtožili in zahrbtno umorili.

Venca, posvečena vsem žrtvam vojne in revolucije ter Lambertu Ehrlichu. FOTO: Tatjana Splichal

Moderni cesarji ne spoštujejo več ustavnopravnih določb

Da smo stalno v nevarnosti drugega napraviti za nečloveka, kar danes nekateri spet počno načrtno sistematično, brezčutno, lažno in zahrbtno ter teptajo Božje zakone, kot v času nacizma uvajajo zakone za usmrtitev tistih, ki so jim v napoto ali le finančno breme, je poudaril govornik. »Življenje je Božje in noben cesar nima pravice nasilno posegati vanj. Moderni cesarji ne spoštujejo več ustavnopravnih določb in načel pravičnosti, nalagajo davke, kradejo, zapravljajo naše premoženje,« je opozoril Juhant.

Sodeloval je tudi jezuit p. Franc Rado Šetar (rojen leta 1929). FOTO: Tatjana Splichal

Če ni več Boga, se ne ve več, kaj je prav in dobro

Še več: človek nima več prave cene in če Bog ni več merilo pravičnosti, se začne človekova vest prilagajati malikom, rušijo se pristni odnosi v nas in med nami. »V zavzemanju za pravičnost Bog spodbuja k sočutju in ljubezni do vseh in ne dopušča nasilnega izključevanja, pobijanja in zatiranja ljudi v vojnih ali terorističnih obračunih. Če ni več Boga, se zdi, kot da se ne bi vedelo več, kaj je prav in dobro,« je izpostavil dr. Janez Juhant.

Venec, posvečen slovenskemu mučencu, Božjemu služabniku prof. dr. Lambertu Ehrlichu. FOTO: Tatjana Splichal

Smo zagovorniki spoštovanja življenja od spočetja do smrti postali manjšina?

Celo najbolj naravni temelji, kot je človekov spol, se danes nekaterim ne zdijo več sveti, je nadaljeval in se vprašal: smo zagovorniki spoštovanja življenja od spočetja do smrti postali manjšina? Bomo ljudje podlegli lažnivim prišepetovalcem, ki nam rušijo duhovni in čustveni svet in zavestno podirajo večno veljavna pravila medčloveških odnosov?

Nekdanji poslanec in kranjski župan Vitomir Gros med spuščanjem zastave. FOTO: Tatjana Splichal

Bodimo ljudje, popravimo krivice polpreteklosti

»Saj vendar ne želimo živeti pohabljeno, pač pa polno človeško življenje z naravnim, moralnim temeljem, ki zagotavlja, da se nam svet ne bo sesul. Bodimo vendar ljudje, pravični in spoštljivi drug do drugega, popravimo krivice polpreteklosti in izpolnimo svoj dolg do vsakega človeškega dostojanstva,« je dejal predsednik Društva Združeni ob lipi sprave.

Podpredsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Franci Feltrin pri polaganju venca. FOTO: Tatjana Splichal

Namesto da bi zagotovili pokop žrtev, se klanjajo zločincem

Po njegovem so državni organi in njihovi nosilci dolžni opraviti to nalogo v našem imenu in imenu vseh žrtev, ki so jim jih povzročili revolucionarni predniki. »Namesto da bi vladajoči delovali za odpravo teh krivic in zagotovili pokop žrtev, se klanjajo zločincem. Kam vodi brezobzirni terorizem, ki pobija vsevprek, nas opominja imperialna vojna v Ukrajini, ki je nadaljevanje totalitarnega boljševizma in vse druge stranpoti samovoljnih samodržcev,« je pojasnil Juhant.

FOTO: Tatjana Splichal

Uredimo mir, spravo in sožitje med nami

Nagovor je zaključil s pozivom, naj uredimo mir, spravo in sožitje med nami, da bomo prispevali k svetovnemu miru in pravičnosti in opravili dolg do žrtev, ki se jih v teh dneh spominjamo. »Priporočimo jih Božjemu usmiljenju, naj se dotakne vseh ljudi in naj nam oni in vsi sveti izprosijo novo upanje za pravičnost med nami.«