Ob 55. obletnici izida koncilskega dokumenta Nostra aetate, ki predstavlja pomemben mejnik v katoliškem uradnem odnosu do Judov, so pripravili posebni številki revije Edinost in dialog (TUKAJ) in organizirali mednarodni simpozij Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga, ki so ga prvotno načrtovali na obletnico, konec leta 2020, in ker ga niso želeli izvesti v virtualni obliki, so z upanjem na izvedbo v živo prestavili simpozij na april 2021, na koncu pa bili vseeno prisiljeni sprejeti virtualno izvedbo.

Simpozij je bil izpeljan v organizaciji Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, Enote v Mariboru - Inštituta Stanka Janežiča in Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, izvedbo pa so finančno podprli Občina Maribor, veleposlaništvo Izrael in Slovenska škofovska konferenca.

Odrešenje vseh

Predavanja so bila organizirana po tematskih sklopih. Tako so udeleženci v sredo po uvodnih pozdravih podžupanje Maribora Alenke Iskra, slovenske veleposlanice v Izraelu Andreje Purkart Martinez, izraelskega veleposlanika v Sloveniji Eyala Sela, rabina Ariela Haddada, mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla in prodekana enote TF v Mariboru Stanislava Slatineka prisluhnili prvemu sklopu predavanj o koncilskem dokumentu Nostra aetate. P. Mari Jože Osredkar je predstavil nastajanje in vsebino koncilskega dokumenta. »Prednostni nalogi v judovsko-krščanskem dialogu sta pričevanje za vrednost vsakega človeškega življenja od spočetja do konca in odgovor na Božji načrt odrešenja vseh ljudi,« je svoje predavanje o prehojeni poti in novih obzorjih v judovsko-krščanskem dialogu zaključila Maria Carmela Palmisano.

V drugem sklopu predavanj pod naslovom Judovsko-krščanski dialog v slovenski literaturi in umetnosti so svoje raziskave predstavili Irena Avsenik Nabergoj, Marija Stanonik, Nina Ditmajer, Milena Mileva Blažić, Polona Vidmar in Leon Debevec. Čeprav so Judje predstavljeni kot Jezusovi sovražniki, pa se je ob tem treba vprašati, ali je bil slovenski človek res v stiku s pravimi Judi ali gre samo za podobe, kot je je izpostavil Aleš Maver.


Aleš Maver (FOTO: Tatjana Splichal)

V tretjem sklopu predavanj pod naslovom Razmerje med Staro in Novo zavezo so nam najbolj raziskano področje v zadnjem času predstavili Marko Jovanović iz Regensburga, Ervin Budiselić iz Hrvaške, Matjaž Celarc, Terezija Snežna Večko in Maksimilijan Matjaž. Kristjani in Judje imamo veliko več skupnega kot tega, kar bi nas ločevalo, kot je izpostavil prof. Matjaž, zato smo poklicani k skupnemu pričevanju, da bo vse ljudstvo klicalo njegovo ime.

V četrtem sklopu so pomembne in vidne osebnosti v njihovih delih in misli predstavili Jože Krašovec, Mateja Pevec Rozman, Bojan Žalec, Sebastjan Kristovič, Barbara Simonič in Franjo Podgorelec. Kot rdeča nit predavanj je misel, da je bistvo človeka možno spoznati samo v živem odnosu.

Iščimo vrata

V sredo se je simpozij nadaljeval s petim sklopom s pregledom zgodovine judovsko-krščanskega dialoga, ki so jo slikovito orisali Jan Dominik Bogataj, Miran Špelič, Aleš Maver, Bogdan Rus, Edith Petschnig, Ivan in Petar Macut, v šestem sklopu pa nadaljevali Anton Ravnikar, Boris Hajdinjak, Andrej Preložnik, Dejan Süč in Metka Fujs. »Kdo so danes tisti na oni strani ograje?« je zastavil vprašanje in spodbudil Miran Špelič, da »iščemo vrata, saj so tako Judje kot kristjani nosilci dialoga.«


Maksimilijan Matjaž (FOTO: Samo Skralovnik)

V popoldanskem delu so Antona Martina Slomška, Angela Viviana, Jacoba Neusnerja, Dāwūda al-Muqammaṣa in Jakoba Aleksiča približali Marjan Turnšek, Renato Podberšič, Anton Štrukelj, Špela Abram, Aljaž Krajnc in Samo Skralovnik. Človek je poklican k dialogu, njegova »bogopodobnost« pa se odraža v sposobnosti dialoga, kot je izpostavil Jakob Aleksič, ki je ves gorel za Kristusa in za Cerkev, vzgajal pa za dialog.

V zadnjem sklopu so različne pobude in izzive dialoga z judovstvom predstavili Anton Štrukelj, Daniel Časni, Leon Novak in Andrej Saje.

Samo Skralovnik, ki je dal pobudo za simpozij in ga tudi organiziral ob sodelovanju s Sinagogo v Mariboru, se je v sklepnem delu zahvalil vsem sodelujočim, pogled pa že usmeril v prihodnost v spoznanju, da že z govorjenjem o dialogu na tem simpoziju pripravljajo prihodnost miru. Boris Hajdinjak, direktor sinagoge in soorganizator simpozija, pa je v hvaležnosti vsem prepričan, da so s simpozijem začeli pomembno poglavje v zgodovini dialoga. »Upam, da še kdaj, še kje in še s kom.«

Samo Skralovnik (FOTO: Tatjana Splichal)

Andrej Saje je izpostavil pomembnost razsežnost dialoga ustvarjati na vseh ravneh, Aleš Maver pa odkriva, da je ta simpozij pomemben kamenček v mozaiku iskanja medverskega dialoga. Marjetka Bedrač, moderatorka, je simpozij zaključila s pomenljivo mislijo: »Da bi se razumeli, ne potrebujemo iste ideje, potrebujemo isto spoštovanje.«