Majhna sinagoga bo služila kot tempelj te nadnacionalne povezave judovskih skupnosti, ustanovljene 2. avgusta letos, edinstvene v Evropi, v cilju krepitve judovskega verskega življenja obeh entitet. S sinagogo upravlja judovska občina Gradec, ki sledi tradicionalni, ortodoksni usmeritvi. Na odprtju so bili poleg rabinov iz Avstrije in Hrvaške navzoči ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mufti Nevzet Porić z imamom iz Gradca Fikretom Fazlićem, veleposlanik Izraela Eyala Sela, veleposlanica Avstrije Elisabeth Ellison-Kramer in druge osebnosti.

Znamenje bratstva in solidarnosti

Mag. Elie Rosen, predsednik Judovske skupnosti Gradec, ki je tudi upravitelj Sinagoge Ljubljana, je navzoče pozdravil z navedkom iz Tore, z Gospodovimi besedami Jakobu, ko se mu je prikazal v sanjah: »Jaz sem večni Bog tvojega očeta Abrahama in Bog Izakov. Glej, jaz sem s teboj in jaz te bom varoval, kamor koli boš hodil«. Poudaril je, da je sinagoga sad sodelovanja med dvema judovskima skupnostma in je že kot taka znamenje bratstva in solidarnosti. Sinagoga je po njegovih besedah prelomnica za versko življenje judovske skupnosti v Sloveniji in tudi širše. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da so se kljub epidemiološkim omejitvam povabilu odzvali številni gostje in novinarji, ki so do zadnjega napolnili majhno sinagogo v 1. nadstropju. 

Mag. Elie Rosen, predsednik Judovske skupnosti Gradec, ki je tudi upravitelj Sinagoge Ljubljana. FOTO: Judovska skupnost Gradec

Novo poglavje za Jude in za vse druge

»Za nas je bilo pomembno, da je ta judovska hiša molitve odprta ravno na dan, ko so bile leta 1938 sinagoge po vsej Srednji Evropi zažgane in uničene. S tem dodatno potrjujemo, da nacisti niso uspeli v svojem načrtu uničenja judovskih sinagog in hiš judovskih skupnosti po Evropi.« Rosen je nadaljeval s povabilom, naj ta 9. november ne bo most s preteklostjo, temveč most s prihodnostjo … »Pripadamo sem in ostajamo tukaj. Zato današnje odprtje predstavlja vašo in našo skupno prihodnost. Novo poglavje tako za Jude kot za vse druge.« Pojasnil je tudi, da sinagoga ni kulturni center, kajti judovski kulturni centri niso nujno središče judovskega življenja, temveč je to sinagoga. 

Pogovarjati se namesto drug o drugem govoriti

»Sinagoge so hiše molitve, ki nas usmerjajo k Bogu in dajejo usmeritev našemu osebnemu življenju. Obenem so dom skupnosti in središče njenega verskega in kulturnega življenja. Tukaj se lahko srečujete, spoznavate, celo razpravljate o kontroverznih vprašanjih. Nad vsem pa se tukaj lahko drug z drugim pogovarjate, namesto da bi drug o drugem govorili. Ta sinagoga skupaj z judovsko skupnostjo je znamenje judovske emancipacije. Znamenje, da lahko Judje v tej državi suvereno izražajo svoja stališča.« Sklenil je z mislijo, da sinagoga prinaša novo upanje v prihodnost, da bo postala del Ljubljane in del naše skupne prihodnosti.

Dr. Igor Vojtic, podpredsednik Judovske skupnosti Slovenije, je izrazil veselje ob današnjem odprtju sinagoge, »zlasti zato, ker je naša identiteta neločljivo, že 3500 let, vezana na judovsko vero«. FOTO: Tatjana Splichal

Judovske vrednote neločljivo vgrajene v zahodno, krščansko civilizacijo

Dr. Igor Vojtic, podpredsednik Judovske skupnosti Slovenije, je dejal, da v EU živi 1,5 milijona Judov. »Vendar, ne glede na majhnost, so judovske vrednote neločljivo vgrajene v zahodno, krščansko civilizacijo. Pred vsem skozi moralo, potem skozi prispevke na področju znanosti, umetnosti, kulture in političnega življenja,« je še povedal in nadaljeval: »Slovenska skupnost sodi v Evropi med najmanjše. Od 1500 naših članov se je po koncu 2. sv. vojne vrnilo iz taborišč ali iz izgnanstva le 120 Judov. Od takrat ves čas skušamo ohraniti naše versko in družbeno življenje.«

Izrazil je veselje ob današnjem odprtju sinagoge, »zlasti zato, ker je naša identiteta neločljivo, že 3500 let, vezana na judovsko vero. To nam je zelo pomembno, kajti brez vere je naša odlična družbena integracija le korak do asimilacije«.

Integralni del naše družbe

Pojasnil je, da si že vrsto let prizadevajo za pridobitev ustreznih obrednih in družbenih prostorov. Zgodovinska povezanost slovenskih Judov z avstrijskimi pa je omogočila današnje odprtje ljubljanske sinagoge, ki je »sad te nesebične bratske podpore graške skupnosti«. Sklenil je s hvaležnostjo za navzočnost predsednika republike, kar »govori o tem, da je judovska skupnost prepoznana kot integralni del naše družbe, v kateri se Judje počutimo sproščeno, prijetno in varno«.

Ariel Haddad, glavni rabin za Slovenijo, odprtje sinagoge vidi kot prelomnico za judovsko skupnost Slovenije. FOTO: Tatjana Splichal

Pravi odgovor je: sinagoga smo mi

Besedo je nato dobil Ariel Haddad, glavni rabin za Slovenijo, ki odprtje sinagoge vidi kot prelomnico za judovsko skupnost Slovenije: »Obenem je prag. Na dan, ko praznujemo odprtje naše sinagoge, se moramo obenem vprašati: V čem je pomen sinagoge? Njeni zidovi? Njene klopi, na katerih sedimo? Knjige? Gotovo je sinagoga tudi vse to, zato hvala zaslužnim za velikodušnost. In vendar onkraj vsega tega, pravi odgovor je: sinagoga smo mi. Ljudje, ki jo čutijo. Glasovi molitev. Besede beril iz Tore«.

Judovstvo ni pripravljeno, da postane zgolj »tradicionalna pesem«

Med drugim je izpostavil, da judovstvo ni pripravljeno, da postane zgolj »tradicionalna pesem«, spomin na pretekle čase: »Spomini so nujni, so najboljši učitelj. Toda obenem lahko postanejo past. Sladka, lepljiva past … Moja želja je, da besede modrosti prerokov, ki jih bomo tukaj poslušali, postanejo opeke nove 'stavbe' – žive judovske skupnosti Slovenije, da bi lahko skupaj premostili te nenavadne in zahtevne čase«.

Predsednik Borut Pahor »močno verjame v načelo vključenosti - v to, da imamo vsi, ne glede na razlike med nami, pravico biti del skupnosti, biti vključeni v skupnosti in biti v njej enaki«. FOTO: Tatjana Splichal

V Sloveniji je dovolj prostora za vse

Kot zadnji je spregovoril predsednik RS Borut Pahor. V nagovoru je dejal, da ni v devetih letih, od kar ima mandat predsednika republike, skoraj nikoli zamudil prireditev judovske skupnosti ali povezanih z judovsko skupnostjo. Podobno pozoren je tudi do drugih verskih skupnosti v Sloveniji. To je zato, »ker tako močno verjamem v načelo vključenosti - v to, da imamo vsi, ne glede na razlike med nami, pravico biti del skupnosti, biti vključeni v skupnosti in biti v njej enaki«. Izrazil je prepričanje, da je v Sloveniji, ki je vključujoča družba, dovolj prostora za vse - nihče se ne sme počutiti izključenega, saj je to zlasti v času razhajanj in delitev zelo pomemben občutek in ga moramo negovati. 

Sporočilo sožitja, vključenosti in vključujoče družbe

»Ta sinagoga je tudi zavoljo sodelovanja med Ljubljano in Gradcem sporočilo sožitja, sporočilo vključenosti in vključujoče družbe,« je dejal predsednik. »Naj se zdijo danes sirene, ki kličejo k razdeljenosti in delitvam, še tako privlačne, vendarle sem prepričan, da bo njihov čas minil in se bo vrnil čas harmonije. Seveda se ne bo vrnil sam od sebe, mi mu moramo dati krila, da pride nazaj,« je sklenil predsednik Pahor.

Na odprtju sta bila navzoča tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in mufti Nevzet Porić. FOTO: Tatjana Splichal

Slovesen vnos zvitka Tore v sinagogo

Še pred današnjo slovesnostjo so po judovskem izročilu, 3. novembra, opravili slovesen vnos zvitka Tore v sinagogo. Navzoča je bila delegacija Konference evropskih rabinov iz Nemčije, Velike Britanije, Francije, Avstrije, Španije, Švice, Švedske in Poljske. Sinagoga Ljubljana je edina judovska ustanova v Sloveniji, priznana s strani te Konference.

Slovesnost odprtja je popestril godalni Atmos Trio s skladbami judovskih avtorjev.

Izjava nadškofa Stanislava Zoreta za Družino po slovesnosti

»Že nekaj časa sem vedel, da judovska skupnost v Ljubljani išče primeren prostor, v katerem bi mogla opravljati sobotno bogoslužje in skrbeti za druge dejavnosti, ki njenim članom pomagajo pri ohranjanju njihove identitete. Globoko spoštujem željo in odločenost njihovih predstavnikov, da hočejo v novi sinagogi skrbeti predvsem za vero, saj njihova integracija v kulturo okolja brez močnega verskega življenja postane samo še asimilacija. Zato je zanje kulturno društvo ali kulturni center premalo. V teh prostorih hočejo z odpiranjem Tore poslušati besedo svojega Boga in ga častiti s psalmi, molitvami in prazniki, ki so del njihove verske identitete. Judovski skupnosti v Ljubljani ob odprtju nove sinagoge čestitam in jim želim, da bi njihova sinagoga postala še en prostor močnega duhovnega življenja, ki ga naš čas in seveda tudi naše mesto zelo potrebujeta.«

Več fotografij Tatjane Splichal pa v spodnji fotogaleriji (kliknite na prvo fotografijo in nato s puščico drsajte naprej).

1/22