Ni bil pomota, Jezus sam ga je poklical potem, ko je noč prečul v molitvi (Lk 6,12). Te učence je poklical k sebi; iz evangelijev vidimo, kako si je vsak od njih potiho ustvaril svojo idejo o »Mesiju« in jo šele počasi prečiščeval. V Judu pa se razkol med idejo in resničnim Mesijem stopnjuje do te mere, da ne prepozna več Ljubezni. V dvorani zadnje večerje, kjer so nahranjeni s to Ljubeznijo, Juda izbere smrt trgovanja. Odide ven; zunaj pa je bila noč (Jn 13,30). »Zunaj« torej proda Kristusa za 30 srebrnikov in skupaj s četo pride po Jezusa kakor nad zločinca. Ko nas vodi strah, potrebujemo kole, bakle in orožje. Ko nas vodi ljubezen, nam je dovolj krotko biti v Kristusu, ki je svet premagal. Juda se na koncu ni upal vrniti v objem usmiljenja, nas pa ti dnevi kličejo, da bi si upali v zakramentu sprave znova vstopiti v Luč, ki je močnejša od teme.