Pri založbi Univerze v Novi Gorici je v letu, ki ga je zaznamovala 100. obletnica smrti p. Stanislava Škrabca izšel 10., jubilejni Škrabčev zbornik Škrabčevi dnevi 10, v katerem so zbrani prispevki s simpozija v letu 2017, kjer je sodelovalo 21 predavateljic in predavateljev s 17 prispevki, ki so razen treh objavljeni v zborniku. Uredili sta ga Aleksandra Bizjak Končar in Helena Dobrovoljc. Izdajo dela je omogočila Ustanova patra Stanislava Škrabca.

Zbornik je posvečen 100. obletnici smrti, spremlja pa ga Škrabčev citat, objavljen leta 1902 v časopisu Cvetje z vrtov svetega Frančiška, ki ga je urejal: »Jezikoslovci imajo z razumom, ki so ga za to prejeli od Boga, sami preiskovati zakone jezika in presojevati, kako se vjema ž njimi, kar pride kje novega na dan v spisih najboljših pisateljev in pesnikov dotičnega naroda.«

Prvi organizator Škrabčevih simpozijev je bil Jože Toporišič

V jubilejnem zborniku Škrabčevi dnevi 10 so zbrani prispevki desetega znanstvenega simpozija Škrabčevi dnevi, ki je bil 13. oktobra 2017 na Univerzi v Novi Gorici in sta ga organizirali Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici ter Raziskovalna postaja Nova Gorica Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tradicijo simpozijev, organiziranih v čast frančiškanu Stanislavu Škrabcu, je leta 1984 začel akademik Jože Toporišič.


Frančiškanski samostan Kostanjevica je v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije v obdobju od 1994 do 2007 organiziral šest jezikoslovnih simpozijev, poimenovanih Škrabčevi dnevi, ki jih je vsebinsko zasnoval in strokovno vodil Jože Toporišič. Foto: Tatjana Splichal

Skromen utemeljitelj sodobnega pravorečja

»Škrabec, ki je že kot dijak pokazal nadarjenost in zanimanje za jezikoslovje, si ni prizadeval za ugledno in častno mesto v slovenskem jezikoslovnem in znanstvenem prostoru, a se je kljub temu s svojim delom zapisal v zgodovino slovenskih jezikoslovnih razmišljanj kot utemeljitelj sodobnega pravorečja,« sta v uvodniku zapisali urednici.

»V pravorečju in tudi na drugih področjih jezikovnega opisa in normativne podobe je vztrajno zagovarjal odmike od umetnih posegov pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnojezikovnega standarda. Študij Škrabčevih, pogosto razdrobljenih zapiskov nam razkriva, da vzgib Škrabčevega jezikoslovnega ustvarjanja ni bilo le razmišljanje o perečih jezikovnih in družbenih vprašanjih, temveč želja, da slovensko govorečim v obdobju jezikovne neustaljenosti ponudi sprejemljive jezikovne rešitve.«

To želijo nadaljevati tudi na Škrabčevih simpozijih, saj menijo, da simpozijski prispevki posrečeno odslikujejo raznovrstnost Škrabčevih raziskovalnih zanimanj in vsebinsko sledijo njegovemu nadčasovnemu jezikoslovnemu načelu, da je resnica pot do napredka in da »le tisto znanstvo kaj velja, ki se da izkoristiti v povzdigo človeka in človeštva, vse drugo je prazno«, kot je zapisal Stanislav Škrabec v Cvetju.

K sodelovanju vabijo različne jezikoslovce, kulturne delavce, zgodovinarje in vse, ki jih zanima zahodnoslovenski prostor, zato so članki raznovrstni.

Preberete si jih lahko na spletni strani Univerze v Novi Gorici.