Čeprav sam večkrat omeni, da je čas človekov največji sovražnik, saj smo vsi neizbežno podvrženi večnemu, neusmiljenemu fenomenu minevanja, nam 23. avgusta 1934 na Prevaljah rojeni skladatelj akademik Lojze Lebič s svojim zgledom kaže, da je čas predvsem dragocena priložnost, ki jo velja dobro izkoristiti.

Neutrudna vitalnost duha

Čas ne dela razlik, mineva za vse enako. Postavlja nas pred izbiro: ali se bomo odločili, da ta čas preživimo tako, da bo koristen za nas in naše okolje, ali pa se bomo prepustili negativnim občutkom, jezi in zameram, ki nas ovirajo na poti k izpolnjenemu življenju. Akademik Lojze Lebič je izbral prvo možnost. Zanj staranje ob molčečih letih ni sinonim za pasivnost ali vdajo. Pri njem se jasno kaže, da ni pomembno, koliko si star, temveč kako si star. Ne meri se število let, temveč vitalnost duha, intelektualna radovednost in pripravljenost ostati družbeno in kulturno aktiven. Lebič je oseba, ki z odprtimi očmi spremlja svet okoli seb...